Razbiti želimo mit, da je slovnica dolgočasna, zato vam predstavljamo 10 dejstev o slovnicah jezikov po svetu. Vendar se moramo pred začetkom branja opomniti na dejstvo, da se slovnice tako zelo razlikujejo med seboj, da težko govorimo o enakih jezikovnih prvinah in njihovih poimenovanjih: kako se štejejo glagolski časi, kaj spada med slovnične spole in kaj se klasificira kot enostavno. Za Slovence so zaradi podobnosti strukture slovnice seveda najenostavnejši bratski indoevropski jeziki, prav gotovo pa se ljudstva iz pragozdov Amazonije ne bi strinjala z nami. Kljub temu pa so spodnje zanimivosti namenjene širjenju obzorij in splošni predstavi o slovnicah po svetu.
1. Jezik z največ skloni je s približno 15.000 govorci severno-kavkaški jezik cez, ki jih ima kar 39 (po nekem drugem štetju celo 64!). Na drugem mestu je madžarščinaz 18 skloni, sledi pa ji ugrofinska sestrična finščina s 15. Naših šest se kar naenkrat ne sliši več tako komplicirano, kajne?
2. Jezik z največ glasovi je taa, ki ga dobrih 2000 govorcev uporablja na območju Namibije in Bocvane. Teorij, kako foneme med seboj razločiti, je več, ena od njih pa pravi, da ima jezik 87 soglasnikov (47 od teh je klikov, kot smo jih lahko slišali v filmu Bogovi so padli na glavo), 20 samoglasnikov in dva péta glasova.
3. Jezik z najmanj glagolskimi časi je kitajščina, ki časov sploh nima. Kdaj se je kaj zgodilo, razložijo s prislovnimi določili časa. Prav tako glagolskih časov ne poznata burmanščina in dyrbal. Na drugi strani jih ima slovenščina štiri (predpreteklik, preteklik, sedanjik in prihodnjik), francoščina pa kar 21!
4. Jeziki z največ slovničnimi spoli spadajo v skupino jezikov bantu, ki se uporabljajo v Srednji in Južni Afriki. Ganda, ki jo govorijo na območju Ugande, pozna kar deset slovničnih spolov, saj loči med ljudmi, dolgimi predmeti, živalmi, velikimi predmeti in tekočinami, majhnimi tekočinami, jeziki, slabšalnicami, nedoločniki, masivnimi samostalniki in splošnimi raznimi predmeti. Svahili našteje kar 18 spolov, saj edninsko in množinsko obliko šteje kot dva različna spola. Mimogrede, slovenščina pozna tri spole (moški, srednji in ženski), angleščina sicer pozna zaimek it, vendar razen tega spolov ne loči, madžarščina in finščina pa spadata med jezike popolnoma brez slovničnih spolov.
5. Jezik z največ črkami v abecedi je khmer, ki se uporablja v Kambodži. Ima jih kar 74, med njimi tudi takšne, ki ne obstajajo v nobeni besedi, ki je trenutno v rabi (smiselnost pa taka!). Rotokas (jezik s Papue Nove Gvineje) ima na drugi strani v abecedi le 12 črk: a, e, g, i, k, o, p, r, s, t, u in v.
6. Jeziki, ki poznajo dvojino (poleg slovenščine, seveda), so lužiška srbščina, stara grščina, egipčanščina, arabščina ter še mnogi manjši jeziki (z malo govorci oziroma dialekti) po svetu. Dodatna zanimivost: dvojino je J. R. Tolkien naredil v obeh izmišljenih jezikih, quenya (vilinski jezik) in adûnaic (človeški jezik).
7. Jezik z najlažjo slovnico je jezik ljudstva Piraha v Amazoniji, ki je tako drugačen, da zanika velik del jezikovnih teorij. Ne pozna ne časov ne barv, metafor in nima števil. Jezikoslovci še danes ne vedo čisto točno, kam ga uvrstiti in kako ga sploh analizirati.
9. Prvi slovanski knjižni jezik je bila stara cerkvena slovanščina, ki sta jo Ciril in Metod v 9. stoletju oblikovala po govorici Slovanov na območju Makedonije. Ker je bil to umetno ustvarjen jezik, sta pri sestavi upoštevala tudi prevode Biblije, ki so bili sto let pred tem uporabljeni za pokristjanjevanje Karantancev.
10. Esperanto kot umetno ustvarjen jezik nima izjem – slovnica je bila narejena kot popolnoma pravilna, da bi se jo čim lažje naučilo čim več ljudi. Tako se vsi samostalniki končajo na -o, vsi pridevniki na -a, vse množinske oblike na -j, enotni pa so tudi vsi glagolski časi: vse sedanjiške oblike se končajo na -as, pretekle na -is in prihodnje na -os. Esperanto nima nepravilnih glagolov!
Slovnica je pot do lepote
Upamo, da smo vam v tem mesecu dokazali, da se nam ob pravilni uporabi slovničnih pravil odpre popolnoma nov pogled na lepoto jezika. Kot je v romanu Eleganca ježa zapisala Muriel Barbery: »Uporabljati slovnico pomeni, da jo lupimo plast za plastjo, opazujemo njen ustroj, jo na neki način vidimo popolnoma golo. In občutek je čudovit, saj si rečemo: »Kako je dobro narejena, kako je dobro zgrajena!« Ponese me že sama misel, da obstaja več vrst besed in da jih moramo poznati, če jih želimo na vse možne načine uporabljati in sestavljati.« Naj nam bo ta citat v spodbudo za učenje slovnice lastnega in tujega jezika.
