V mesecu, ki ga posvečamo tabujem in evfemizmom, se ne moremo izogniti menstruaciji. Gre za biološko dejstvo in nekaj, kar večina žensk v rodni dobi doživlja enkrat mesečno, a kljub temu še vedno velja za tabu. O menstruaciji je ljudem nerodno govoriti, je tiste vrste tema, o kateri se pogosto šepeta le za zaprtimi vrati. Po eni strani je skupna izkušnja vseh žensk na svetu, po drugi globalna stigma. Zakaj je tako in kaj vse smo pripravljeni reči, da se izognemo besedi menstruacija?
Že od nekdaj tabu
Tabu menstruacije naj bi izviral še iz časov prvotnih ljudstev in totemistično organiziranih kultur. Stik z žensko, ki ima menstruacijo, in stik z menstrualno krvjo sta veljala za nevarna. Pripadniki plemen so namreč verjeli, da se skozi kri preliva njihov totem oziroma bog, stik med svetim in profanim pa bi lahko uničil človeka.
Hipokrat je menstruacijo opisal kot odlitje odvečne tekočine in jo poimenoval mesečna čišča, žensko v obdobju menstruacije pa je povezoval z norostjo. Maternica naj bi po njegovem mnenju zaradi neurejene spolne aktivnosti potovala po telesu in povzročala bolezen, kasneje imenovano histerija. Razvoj anatomije je sicer ovrgel Hipokratove domneve, a kljub temu je bila ta »bolezen« še v 19. stoletju eno od najmočnejših orožij nadzora nad ženskami. Ne samo to, še vedno smo ženske v času predmenstrualnega sindroma (PMS) in menstruacije pogosto dojete kot razdražljive, konfliktne, neracionalne in neobvladljive. Še naprej se nam torej pripisuje lastnosti, ki zelo spominjajo na znake histerije.
Kulture po vsem planetu so o ženskem ciklu razvile škodljive, velikokrat destruktivne ideje in prepričanja. V Bibliji je menstruacija opisana kot nečista, ženska z menstruacijo pa je dolgo veljala za bolno, kužno, nesposobno ali zmešano. Do 17. stoletja ženske med menstruacijo niso smele vstopati v cerkev. Krščanski misleci so namreč menili, da je menstruacija kazen za izvirni ženski greh. V islamski tradiciji je krvaveči ženski še danes prepovedano moliti ali se dotakniti Korana. Na podeželju Venezuele je prisiljena spati v posebni koči, v mnogih delih jugovzhodne Azije pa zaradi strahu pred okužbo ne sme uporabljati iste kopalnice kot ostali.
Od kod izvira beseda menstruacija?
Slovenci smo besedo menstruacija v začetku 20. stoletja prevzeli iz sodobnih evropskih jezikov, natančneje iz nemške die Menstruation ali francoske menstruation. Izvirata iz latinske besede menstrua, izpeljanke iz pridevnika menstruus (mesečni) in samostalnika mensis (mesec). Prva izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) je kot nevtralno besedno zvezo navajala le mesečno perilo. Menstruacija je sprva veljala za medicinski termin, medtem ko je v drugi izdaji že navedena kot nevtralni izraz. SSKJ navaja tudi naslednje besede in besedne zveze z istim pomenom: čišča, menarha, mesečna čišča, mesečno perilo, mesečna kri, perioda, svoje reči in svoje stvari. Če pokukamo v Pleteršnikov slovar s konca 19. stoletja, najdemo v njem izraze čišča, čiščenje, diže, madež, mesečina, navadna, perilo, pranica, pranje, skrvnica in skrvnina. V Kastelec-Vorenčevem slovarju s preloma 17. in 18. stoletja zasledimo dižedišče, ženske mesečne bolezni in očiščenje. Če se vrnemo še dlje v preteklost, je Dalmatin v prevodu Svetega pisma v 16. stoletju uporabljal zvezo ženska ima svojo bolezen. Večini izrazov je skupno, da se navezujejo na predstavo o nečem, kar je umazano in potrebno čiščenja, ali na časovni interval. Metafore molčijo o krvi. Opazno je tudi, da vsaka generacija kak izraz doda in kakšnega pozabi.
Šest skupin evfemizmov
Tabuizacija menstruacije je v jezikih zelo dobro vidna, saj v mnogih kar mrgoli najrazličnejših metafor, ki se navezujejo na žensko krvavenje. Ustvarjalci aplikacije Clue, ki spremlja ženski cikel, so uporabnice povprašali za opise, ki jih uporabljajo namesto besede menstruacija. Prejeli so 5000 različnih odgovorov iz 190 držav. Kot kaže, smo pripravljeni reči skorajda vse, da bi se le izognili besedi menstruacija.
Malo morje evfemizmov za mesečno krvavenje kaže tudi na raznolikost menstruacije in najrazličnejše izkušnje, ki jih imamo z njo. Čustva, ki jih sproža, se raztezajo od strahu in gnusa do veselja in olajšanja, prav tako raznolike pa so tudi metafore. Razvrstimo jih lahko v različne skupine: nekatere se navezujejo na periodičnost, druge na rdečo barvo, tretje v ospredje postavljajo kri ali tekočino, četrte zaščito, pogosti motivi so tudi obisk, spolna nedostopnost, skrivnostna narava, neprimernost ter občutki simpatije ali antipatije.
V mnogih jezikih je eden najobičajnejših motivov periodičnost, v metaforah sta omenjena mesec ali teden. V Sloveniji se je dolgo najpogosteje uporabljala zveza mesečno perilo, v pogovornem jeziku rečemo tudi tisti teden. Kaj pa, če pogledamo zunaj slovenskih meja? Nemke imajo enkrat mesečno jagodni teden (die Erdbeerwoche), Švedinje brusnični teden (lingonvecka), Francozinje kečap teden (la semaine ketchup), medtem ko Angležinje govorijo o tednu morskega psa (shark week). V vseh primerih je poleg motiva periodičnosti prisotna tudi rdeča barva. Najdemo jo tudi v španski metafori Rdeča kapica (Caperucita roja), v nemški rdeča kuga (die rote Pest), danski vagina rdeče pese (rödbetsvagina) in švedski solata rdeče pese (rödbetssalad).
Rdeča barva je v nekaterih jezikih prepletena z vojaškim ali političnim motivom: če nam Danka pove, da so v paviljonu komunisti (kommunister i lysthuset), in Švedinja doda, da ima tudi ona komunistični teden (kommunistveckan), sta nas obvestili, da imata menstruacijo. Še korak dlje so šli v nekaterih drugih jezikih: če nam Francozinja zaupa, da so v njenih spodnjicah pristali Angleži (les Anglais ont débarqué dans ma culotte), ima morda res novega intimnega prijatelja iz Anglije, najverjetneje pa je hotela povedati, da ima menstruacijo. Fraza se navezuje na čas Napoleonovih vojn, v katerih so se Angleži borili v rdečih uniformah. Če vam Rusinja pove, da prihaja Rdeča armada (Красная армия) ali da čaka goste iz Krasnodarja (гости из Краснодара), nam pove isto. Če Portugalka pove, da je s Chicom (eusou com Chico), s tem ne misli na nekdanjega brazilskega socialista in aktivista Chica Mendesa, ampak na menstruacijo.
Menstruacija je telesna tekočina in o čem takem naj ne bi bilo primerno govoriti v vseh situacijah. Poleg tega lahko krvavenje spremljajo različni zapleti, od bolečin do hujših komplikacij. Zato pride še kako prav humor. Fraze, kot so portugalska Benfica igra (Benfica joga; nogometni klub z rdečo zastavo), švedska džem v lijaku (sylt i tratten) in danska pleskarji so na stopnišču (malerne er på gangen) so primeri hudomušne prakse.
Velikokrat naletimo tudi na motiv obiska oziroma obiskovalcev, saj je menstruacija kot gostje: pride in odide. Poleg tega se na ta način ženske distanciramo od lastnega telesa: menstruacija je nekaj, kar se zgodi ali nas prizadene – in prihaja od zunaj. Vsi dobro poznamo teto iz Amerike in teto s Krvavca. Angležinje obiščeta teta Flo (aunt Flo) ali teta Rosa (aunt Rosa). Flo izvira iz besede flow (tok), medtem ko se Rosa nanaša na barvo. Teta se med drugim oglasi tudi pri Srbkinjah (tetka iz Crvenke), Švedinjah (tant Röd), Dankah (tante Rød er her) in Turkinjah (teyze Kirmizi burada), Hrvatice obišče prijateljica (došla mi je frendica), Italijanke (sono arrivati gli ospiti) in Romunke (am musafiri) pa dobijo goste.
Predvsem v državah z močno katoliško tradicijo lahko zasledimo veliko metafor, ki namigujejo na to, da je menstruacija bolezen, ženska z menstruacijo pa celo zmešana. Za Španke lahko slišimo, da so v času menstruacije nesposobne in nerazpoložene (estoy indispuesta) ali zlomljene (estoy sonada), Hrvatice in Italijanke bolne (bolesna sam; sono indisposta), Francozinje pa so v popravilu (être en travaux).
Jasno in ponosno
Menstruacija je nekaj naravnega. Je znak, da je naše telo zdravo, zakaj bi nas torej moralo biti zaradi nje sram? Zakaj bi morale vložke skrivati in paziti, da nas kdo ne vidi, ko z njimi hitimo na stranišče? Kako se vložek razlikuje od robcev, papirnatih serviet in plenic? Menstruacijo že ob normalnem ciklu spremljajo neugodni simptomi, mnoge ženske vsak mesec trpijo tudi zaradi resnejših težav, kot so nereden cikel, abnormalno krvavenje ali močnejša menstrualna bolečina. Bi se poleg tega morale gristi tudi zato, ker naj bi bile umazane in kužne, ter se obremenjevati s tem, katere besede naj uporabimo, da v službi povemo, zakaj nismo najboljše volje? Ne. Naj nam ne bo nerodno, raje jasno in glasno povejmo: »Menstruacijo imam.«
