Učenje jezika in fizična aktivnost morda na prvi pogled res ne gresta skupaj, a obstajajo dokazi, da ta kombinacija deluje. Preveri, kako!
Učenje jezika pri otrocih in odraslih
Učenje jezika je nedvomno zelo zanimiv proces, ki predvsem v očeh odraslih velja za dolgotrajen in zahteven podvig. Vendar pa se kot otroci jezika naučimo čisto spontano. Dojenček sprva le opazuje in posluša. Sčasoma pa začenja tudi sam oblikovati zvoke, ki jih kasneje povezuje v zloge, besede in stavke. Vse to počne ob natančnem spremljanju svoje okolice in nenehnem odzivanju na zunanje dražljaje.
Njegovo učenje pa ne poteka v miru in tišini, sede za mizo in s poglobljenim učenjem pravil, temveč spontano vsak dan, vsako uro in vsako minuto, med čisto preprostimi vsakdanjimi aktivnostmi, kot so preoblačenje, previjanje, igra, sprehod in interakcija z drugimi. Če to deluje pri dojenčku, ki ne pozna nobenih vzorcev, pravil in mehanizmov, zakaj ne bi delovalo pri odrasle
Res je, da je dojenček pri učenju svojega maternega jezika potopljen v jezikovni svet, v katerem se mora znajti, če želijo z ljudmi okrog sebe vzpostaviti učinkovito komunikacijo. Tako da pravzaprav nima druge izbire, kot da se jezika sčasoma nauči. Ko pa gre za učenje tujega jezika, so seveda okoliščine pogosto drugačne, saj se moramo jeziku namensko izpostavljati in iskati različne priložnosti za neposreden stik z njim. Poleg tega so majhni otroci dosti bolj dovzetni za usvajanje novih veščin, med katere spada tudi učenje jezika. V zgodnji odraslosti pa možgani začnejo izgubljati nekatere prirojene jezikovne sposobnosti in postanejo manj plastični, zato se nas večina po koncu otroštva težje nauči tujega jezika.
Kolesarji se učijo učinkoviteje
Znanstveno je dokazano, da fizična aktivnost poveča dovzetnost za nove informacije in izboljša pomnjenje. V eni od novejših raziskav iz leta 2017 so raziskovalci rekrutirali 40 moških in žensk v študentskih letih, ki so se poskušali naučiti angleščine. Sodelujoči so imeli nekaj predznanja, vendar jezika še zdaleč niso obvladali.
Raziskovalci so študente razdelili v dve skupini, osredotočili pa so se na učenje besedišča. V prvi skupini je učenje angleščine potekalo na običajen sedeči način. V drugi pa so to klasično obliko učenja dopolnjevali z vadbo. Natančneje, študentje so 20 minut pred začetkom pouka v zmernem tempu (približno 60 % njihove največje aerobne zmogljivosti) kolesarili na sobnih kolesih in nadaljevali s približno 15-minutnim poukom. Obe skupini sta se novega besedišča učili tako, da sta na zaslonih opazovali besede, pospremljene s slikovnim gradivom. Ob vsakem srečanju so jim prikazali 40 besed, pri čemer se je zaporedje večkrat ponovilo.
Vsakemu srečanju je sledil krajši odmor. Nato pa so študentje rešili kviz, pri katerem so morali v čim krajšem času prepoznati, ali je beseda povezana s pravo sliko ali ne. Odgovarjali so tudi na vprašanja, v katerih so bile uporabljene nove besede, in označili, ali so bili stavki točni ali nesmiselni. Študentje so v dveh mesecih opravili osem srečanj. Izkazalo se je, da so študentje, ki so uporabljali kolesa , tako pri preizkusih besedišča kot analizi stavkov dosegli boljše rezultate kot študentje, ki so se učili izključno sede.
Še bolj zanimiv je morda podatek, da se je znanje pri kolesarjih tudi najdlje obdržalo. Ko so se študentje – ne da bi medtem vadili – vrnili v laboratorij na zadnji del testiranja, se je namreč izkazalo, da so si kolesarji bolje zapomnili besede in jih natančneje razumeli v stavkih kot učenci, ki se niso gibali.
To sicer ne pomeni, da je učenje brez gibanja povsem neučinkovito ali da bi morali med poukom vsi kolesariti. Nedvomno pa dokazuje, da zmerna vadba pozitivno vpliva na pomnjenje besedišča in razumevanje naučenega.
Združevanje fizične aktivnosti in učenja jezika
Poleg zgoraj opisanega aktivnega načina usvajanja besedišča pa obstajajo še druge možnosti združevanja fizične aktivnosti in učenja jezika. V nadaljevanju smo pripravili nekaj predlogov.
- Glasbena spremljava
Poslušanje pesmi v ciljnem jeziku je prijeten način, s katerim si lahko popestrimo vadbo in povečamo motivacijo tako za fizično aktivnost kot za učenje jezika.
- Nova imena
Vadbo v telovadnici lahko podkrepimo s štetjem ponovitev v tujem jeziku ali pa si za vsako od vaj izmislimo novo ime v tem jeziku. Med tekom v naravi lahko opazujemo okolico in stvari poimenujemo v ciljnem jeziku. Po prihodu domov napišemo kratek sestavek, v katerem povzamemo vse, kar smo med vadbo videli, slišali in občutili.
- Poslušanje podkasta
Poiščemo podkast na temo, ki nas zanima, ali podkast, namenjen učenju tujega jezika, in mu prisluhnemo med vadbo in/ali regeneracijo po vadbi.
Izberemo si kakovosten jezikovni tečaj z jezikovnim trenerjem, ki bo prisluhnil našim željam in potrebam ter se z nami odpravil tudi na sprehod ali igro tenisa.
VIRI IN LITERATURA: https://www.nytimes.com/2017/08/16/well/move/how-exercise-could-help-you-learn-a-new-language.html
Avtorica: Ana Vidrih Gregorič
