AVTOR: KAJA GALIČ LENKIČ

Jezik in glasba sta neločljivo povezana in pravzaprav izhajata iz skupne osnove, saj prvi jeziki niso bili govorjeni, temveč peti. Za dobro izvedbo obeh, govora in melodij, morata hkrati delovati leva in desna možganska polobla. Leva je odgovorna za logične strukture, torej pravilno izvedene note ali razumevanje stavčnih členov, medtem ko je desna tista, ki tako notam kot besedam vdahne dušo in jih naredi lepe, zanimive in poslušljive.

Kdor ima posluh za glasbo, ga ima prav verjetno tudi za jezike. Razlikovanje med tonskimi višinami in razumevanje pravil in struktur v nečem tako umetniškem, kot so skladbe ali romani, se v glavi dogaja na istem mestu. Brocovo področje, ki se v možganih nahaja v čelnem režnju, je namreč odgovorno za procesiranje in interpretacijo tako jezikov kot glasbe.

Vse zgoraj navedeno samo po sebi kliče po tem, da učenje tujih jezikov povežemo z glasbo v ciljnem jeziku, saj s tem izboljšamo kapacitete pomnjenja, zanemarljiva pa nista niti užitek in zabava, ki sta pri tem vsekakor prisotna.

Ste se tudi vi v šoli učili angleško abecedo s pomočjo pesmice ABC na melodijo Mozartove Ah vous dirai-je maman? Marsikdo si jo po tihem zapoje še v odrasli dobi, ko se skuša spomniti, kam spada Q ali kako si sledijo črke na koncu abecede. Besede se nam hitreje vtisnejo v spomin, ko jih zapojemo. K temu pripomore ritem. S pomočjo pesmi tako veliko bolje zaznamo naglasna mesta v besedah, saj se sicer besedilo ne bi izšlo na melodijo. Prav tako nam rime pomagajo, da se spomnimo manjkajoče besede, ki se konča na enak zlog kot njena predhodnica v prejšnjem verzu. Rime so odličen način pomnjenja sploh pri učenju novih besed, ki so sicer enako prazni skupki črk brez smisla.

S pesmijo se lahko naučimo tudi pravilnih ali nepravilnih glagolskih oblik. Če pesem pripoveduje o preteklih dogodkih, lahko opazujemo, kako so oblikovani glagoli v pretekliku, trenutna občutja so opisana v sedanjiku, vse, kar bomo naredili jutri, pa v prihodnjiku.

Nenazadnje se v pesmih srečamo z mnogimi novimi besedami in frazemi, ki jih morda v vsakdanjem življenju ne bi zaznali, tako pa jih mimogrede spoznamo in vključimo v svoj glosar.

Glasba je krasen način pomnjenja ne le za otroke, pač pa tudi za odrasle, saj smo odrasli zaradi notranje motivacije in širšega splošnega znanja marsikdaj celo bolj dovzetni za rime, ritem in nove besede!

Katere pesmi so primerne za učenje tujih jezikov? Počasne pesmi so lažje razumljive, zato so morda za začetnike primernejše. Hitri ritmi pa nas prebudijo in nam dajo nov zagon in veselje, ki sta za učenje nujno potrebna. Pomembno je, da vsak najde svoje preference. Če je tečajniku pesem všeč, jo bo poslušal tudi po srečanju, s tem pa uril nove jezikovne strukture ali ponavljal na novo usvojeno besedišče. Pravega odgovora torej ni. Primerna pesem je tista, ki v tečajniku vzbudi veselje do ciljnega jezika. In ker so se naši prazgodovinski predniki sporazumevali s petjem in nam je zato glasba blizu, lahko prav v vsakem jeziku najdemo izvajalca, katerega dela nam ustrezajo. Vseeno pa je pomembno, da Languagesitter® izbere pevca, čigar izgovorjava je dovolj razločna in katerega uspešnice so več kot le neskončni niz »la-la-la«, »u-u-u« in »o-u-o«.

Kot sta človek in melodija neločljivo povezana, sta tudi narodova kultura in njegova tradicionalna glasba eno in isto. Skozi izvajalce lahko spoznamo, kakšen je narod, ki govori naš ciljni jezik. Je vesel, otožen, ponosen, čustven, resen? Besedila lahko prikažejo toliko navad, značilnosti, posebnosti in (za nas morda neobičajnih) praks, da nam lahko pesem ponudi popoln vpogled v ljudi in državo jezika, katere jezik se učimo. Kaj je bolj francoskega kot šansoni? Kdo ne pozna Edith Piaf in njenega Je ne regrette rien? Katera skladba je bolj ruska kot Katjuša? Ste se tudi vi nemško učili skozi Neninih 99 Luftballons? Ali pa še vedno pomigate na špansko Macareno in morda celo znate zapeti kaj več od Heeeej, Macarena? Morda zaradi Domenica Modugna celo veste, da Volare v italijanščini pomeni leteti, cantare pa peti. Skozi jugo rock in dalmatinske napeve tudi mlade generacije vadijo hrvaški in srbski jezik. Danes svet sodobne glasbe prevzema korejski pop, ki močno prispeva k splošni popularnosti jezika.

Tečajniki so veseli, ko znajo tudi sami zapeti in razumeti nekaj tipičnih pesmi države, katere jezik se učijo, to pa jim daje novo motivacijo za učenje.

Vsi ljudje imamo radi glasbo, saj je vpisana v naš DNK in nas spremlja že od pamtiveka. Languagesitter® tečajniku pomaga najti tiste skladbe v ciljnem jeziku, ki so mu pisani na kožo, in tiste izvajalce, katerih pesmi si bo rad zavrtel tudi izven jezikovnih treningov. Nekateri bodo cele dneve preživljali ob poslušanju tujih izvajalcev, spet drugim pa bosta dovolj le ena ali dve pesmi na obdobje nekaj mesecev. Če imamo radi tišino, se nam vsekakor ni treba siliti k poslušanju, lahko pa nova skladba popestri jezikovni trening in razbije monotonost govora.

Z vsako novo pesmijo se odpre nov svet. Tečajniki pogosto povedo, da so po srečanju tudi sami raziskovali skladbe istega ali podobnih izvajalcev in tako celo popoldne prebili ob poslušanju pesmi v ciljnem jeziku. To pa je naš cilj – biti obdan s tujim jezikom in se potopiti vanj.