Če hočeš resnično dobro poznati tuj jezik in se v njem mojstrsko sporazumevati, moraš jezik znati okušati tudi z brbončicami ter se seznaniti z besedami in frazami, ki jih govorci vsakodnevno uporabljajo v kulinariki. Kulinarične značilnosti države so namreč povezane tudi z jezikom in marsikatera jed v svojem pojmovanju skriva praktične pomene.

V nadaljevanju vas bomo popeljali skozi nekatere dežele ter vam predstavili nekaj najbolj zanimivih besed in besednih zvez, ki vam bodo pomagale pri okušanju in odkrivanju kulturnih lepot jezikov, ki se jih učite.

»AJDE DA MEZIME«

Ko sem pred leti študirala v Makedoniji, je bila ravno kulinarika tisto področje, na katerem sem se naučila ogromno izrazov, ki jih prej med študijem nikoli nisem poznala. Vsako kosilo je bilo odlična lekcija za pridobivanje besedišča in odkrivanje skritih pomenov v jedeh. Stavek, ki ga boste v makedonščini slišali zelo pogosto, je »Ajde da mezime«, kar pomeni »Dajmo nekaj piknit, prigriznit«. Beseda meze izhaja iz turščine in odlično ponazarja način življenja vseh južnih narodov – jesti počasi in z užitkom. Makedonska tradicionalna kulinarika ima veliko poimenovanj, ki jed ponazarjajo praktično. Verjetno nam najbolj znana jed je tafče grafče (tafče pomeni pekač, graf pomeni fižol, torej fižol v pekaču). Naslednja jed је turli tava (beseda turli prav tako izvira iz turščine in pomenirazlično, mešano, tava pa pomeni ponev). Gre zopet za tvorjenko s pomenom sestavljena ponev, ponev, v kateri imamo več različnih vrst mesa in zelenjave, ki jih enostavno zmešamo med seboj. Zanimiv izraz je tudi čkembe čorba oziroma po slovensko vampi (čkembe so vampi, čorba je juha) ali pa pastrmajlija, neke vrste pita z mesom (beseda pastrma označuje ovčje ali kozje slano, suho meso in prava pastrmajlija mora vsebovati ti dve vrsti mesa). Ko govorimo o makedonski kulinariki, ne moremo mimo tradicionalnega žganja oziroma žolte rakije. Izraz žolta označuje posebno zlatorumeno/oker barvo, ki je značilna za to žganje, saj skrbno izbrani destilati zorijo v hrastovih sodih, ki žganju dajo barvo in specifičen okus. Karkoli že boste jedli, ne pozabite vsem za mizo zaželeti Na zdravje (dober tek) in s kozarčkom žolte v roki reči Da sme živi i zdravi!

»MARENDU ČASTI KUĆA!«

Kulinarika naših južnih sosedov je zelo raznolika zaradi podnebnih, kulturnih in geografskih posebnosti. Kontinentalna kulinarika je podobna slovenski ter madžarski, za obalo pa je značilen preplet Mediterana, Italije in domače lokalne hrane. V Slavoniji je najbolj znan kulen oziroma kulin (debela, malo pikantna klobasa). Izraz izvira iz praslovanske besede*kulь, kar pomeni vreča. V Zagorju in okolici boste srečali štruklje, mlince in paprikaš, jedi ter besede, ki jih poznamo tudi v slovenščini. Na obali pa boste največkrat slišali izraz na gradele (na žaru) ali pa izraz ispod peke (pod žerjavico). Oba načina sta odlična za pripravo ribjih in mesnih jedi, le da se stvari izpod peke pečejo dalj časa in zahtevajo več potrpljenja. Za razumevanje je zelo pomembno tudi, kdaj in kje jeste. Če se nahajate v kontinentalnem delu Hrvaške, boste imeli gablec ali užino (malica), če pa ste na obali, boste imeli marendo (malica). V Istri pa se nikakor ne zmedite ob stavku »Gren na užinu«, saj to ne pomeni malice, ampak kosilo. Morda boste za kosilo dobili žgvacet in pljukance, tradicionalno istrsko jed, ki jo označujeta dva pojma – izraz žgvacet izvira iz beneške besede sguazzeto in označuje dušeno meso, izraz pljukanci pa podolgovate testenine, ki jih naredimo z ročnim oblikovanjem testa, kar pomeni, da moramo pljunuti u ruke (pričeti z delom). Na samem jugu v Dubrovniku pa se lahko posladkate z rožato. Izraz rožata izvira iz besede rozalin, kar pomeni liker iz vrtnice, s katerim se prelije puding. Ob vseh teh gastronomskih užitkih pa se ne pozabite zahvaliti, če vam ob koncu kdo reče »Danas kuća časti« in bo kulinarično razvajanje brezplačno.

V MASTERCHEFA NIKAR BREZ FRANCOŠČINE

V priljubljeni kuharski oddaji MasterChef ničkolikokrat slišite izraze, ki označujejo bodisi tehniko kuhanja bodisi način priprave. Pa sploh veste, kaj pomenijo izrazi, kot so flambirati, gratinirati, mizenplac itd.? Flambirati pomeni kuhati z alkoholom (fr. gl. flamber), gratinirati pomeni naribati in zapeči živilo (fr. gratiner), izraz mise-en-place pa pomeni pripraviti vse sestavine pred kuhanjem. Vsi ti izrazi izvirajo iz francoščine, ki je polna kulinaričnih poimenovanj. Poleg zgoraj naštetih, ki smo jih že skoraj poslovenili, med tiste bolj zanimive zagotovo spadajo vol-au-vent, jed iz listnatega testa z nadevom (izraz izvira iz besed vol – leteti; au vent – v vetru, torej leteti v vetru), sladica z mehko teksturo soufflé (sufle), ki izhaja iz glagola souffler (dihati), in termin sauté (sotirati, zapeči tako, da zelenjava skače po ponvi), saj glagol sauter pomeni ravno skakati. Francozi pravijo »La cuisine, c’est de la culture.« ali »Kuhinja je kultura.« in zagotovo se z njimi lahko strinjamo.

ITALIJANSKA KUHINJA JE KOT POEZIJA

Italijanski režiser Federico Fellini je nekoč izjavil: »La vita è una combinazione di magia e pasta.« oziroma »Življenje je kombinacija čarovnije in testenin.« Italijani so resnično mojstri testenin, saj so iz različnih oblik testenin naredili pravo znanost. Zato je v Italiji zelo pomembno, kakšne testenine jeste – ali so to vermicelli (kar v prevodu pomeni črvi),nekoliko debelejši cappelini (v prevodu angelski lasje), ditalini (dita je prevedena kot prst, ditalini pa pomeni igrati se s prstom) ali pa nam vsem znanimaccheroni (makaroni), ki označujejo majhne, tanke, rahlo upognjene cevi.Poleg testenin ste zagotovo že poskusili in slišali za tiramisu. Pa veste, kaj ta izraz pomeni? Tira mi su je besedna zveza, ki označuje »dvigni me« in nazorno prikaže to kavno sladico, ki človeka poživi. Gusti sono gusti (o okusih se ne razpravlja), a italijanski kulinarični izrazi vam bodo zagotovo prišli prav ob naslednjem obisku italijanskih restavracij.

ALI RAJE JESTE ZEMLJASTO JABOLKO ALI JAJCE NA OKO?

Še en zanimiv kulinarični izraz se skriva v nemščini oziroma pri avstrijskih govorcih nemščine, saj krompir poimenujejo Erdäpfel (die Erde pomeni zemlja, der Apfel pa jabolko). Tudi pri jajcih smo priča zanimivim (in smiselnim) poimenovanjem – govorci angleščine naše t. i. jajce na oko na primer poimenujejo sunny side up, saj pečen rumenjak spominja na žareče sonce. In ko smo že pri jajcih na oko, nikar te fraze ne zamešajte z japonsko tamago kato no kao, ki pomeni jajce z očmi in se uporablja le kot ljubkovalno ime.

ZLEJVANKE, GRENADIRMARŠ, KROMPIRJEV DED IN DRUGE DOBROTE ZA DOBER TEK

Za konec je prav, da pokukamo še med slovensko kulinariko, ki je prav tako bogata in raznolika. Ali veste, od kod izvirajo zgoraj naštete jedi in kakšne skrite pomene nosijo v sebi? Zlejvanka nam že s svojim imenom kaže, da bomo nekaj zlivali oziroma vlivali, to je jed, pri kateri se ajdovo testo vlije v vroč pekač. Zasavska specialiteta grenadirmarš je poimenovana po avstroogrskih vojakih grenadirjih, ki so to jed (zmes testenin in krompirja) jedli pred odhodom na marš. Krompirjev ded ali medved je drugo ime za matevža (jed iz krompirja in fižola). Ne pozabimo na prleško tünko (suho svinjsko meso v zaseki), ki se tako imenuje zaradi tunkanja mesa v zaseko. In seveda brez potice kraljice ne gre. Pa veste, da izraz etimološko izhaja iz besede povitica, kar pomeni poviti, zviti? Dober tek in naj bo Kolkor kapljic, tolko let!

Učenje jezika gre zagotovo tudi skozi želodec in nam pomaga razumeti kulturo jezika, ki se ga učimo. Osnovnih fraz za naročanje v restavraciji se namreč lahko naučimo v vsakem priročniku, tiste posebne, lokalne, pa le na mestu samem, v dobri gostilni, oštariji, z domačini. Zato se ne obremenjujte z izgovorom, naglaševanjem, napakami, temveč naj vam bo jezik v kulinariki dodaten pripomoček pri odkrivanju tujih jezikov.