Eno glavnih težav pri pisanju nam povzročajo, kdo bi si mislil, presledki, še posebej manjkajoči. Slednje pogrešamo tako za ločili kot tudi med besedami. Verjamemo pa, da se da tudi to naučiti in razumeti. Na naslednjih primerih bomo poskušali razložiti, kakšna so pravila pisanja skupaj in narazen.

LOČILA

Večina ločil je levostičnih, kar pomeni, da se dotikajo besede pred seboj, za njimi pa naredimo presledek. Takšna ločila so pika, vejica, klicaj, vprašaj, zadnji narekovaj in zadnji zaklepaj. Nekatera so lahko stična ali nestična (vezaj, pomišljaj, tripičje), zelo redko pa desnostična (prvi narekovaj, prvi oklepaj).

1. Pika:

– Denis ima rojstni dan. Praznoval ga bo v soboto.

– Denis ima 19. rojstni dan. > Pika za številko označuje vrstilni števnik, kar pomeni, da število preberemo kot »kateri po vrsti?«, odgovor pa je devetnajsti (19.) po vrsti.

Ampak: Denis je star 19 (devetnajst) let.

– Danes je 1. 9. 2023 (prvi september (ali deveti) dva tisoč triindvajset). > Za pikami pri zapisu datuma vedno naredimo piko in nato presledek.

– Vid hodi v 3. razred, v 3. c.

Presledek za piko se piše tudi v pravnih kraticah podjetij:

– Podjetje ABC, d. o. o.

– Janez Novak, s. p.

– Podjetje XYZ, d. d.

Ker pa gre v tem primeru za jasnost in točnost zapisa podjetja, je pomembno, da ga navedemo točno tako, kot je zavedeno v registru. Če je uslužbenec pri registraciji podjetje napačno zapisal brez presledkov (d.o.o., s.p., d.d.), moramo slednje tako napisati tudi mi. Če bomo torej kdaj sami registrirali podjetje, uslužbenca posebej opomnimo, naj pazi na presledek pri zapisu.

Pozor! Pika je stična, ko jo zapišemo v uri:

– Ura je 10.00, 12.05, 15.30.

2. Vejica:

– Denis ima danes rojstni dan, praznoval pa bo v soboto.

Pozor! Pri zapisu decimalnih števil presledka ne pišemo:

– Danes je 20,4 ºC.

3. Klicaj, vprašaj:

– Dober dan, sosed!

– Kako si kaj danes?

4. Dvopičje in podpičje:

– Vanesa ima tri otroke: Petra, Manco in Mateja.

– Vanesa je poklicala otroke: »Otroci, pridite na večerjo!«

– Bled ponuja raznovrstne športne dejavnosti; dobro razvita pa je tudi kulinarika.

5. Vezaj:

Vezaj je kratka črtica, ki se uporablja za vezanje besed, je stičen ter nadomešča veznik in:

– Pulover je modro-siv. (Pulover je moder in siv.)

– Šola je vzgojno-izobraževalna ustanova. (Šola vzgaja in izobražuje.)

– Rad imam sladko-kislo omako. (Omaka je tako sladka kot kisla.)

Uporabljamo ga tudi tam, kjer je prvi del besede črka, okrajšava ali številka:

– Si kje videl moj USB-ključek?

– Spijte dovolj C-vitamina!

– Ponujamo vam 10-odstotni popust na izbrane blagovne znamke.

– Danes imamo 20-letnico mature.

Pozor! Vezaj je lahko tudi nestičen, ko povezuje dva dela krajevnega ali osebnega imena:

– Naslednja postaja je Šmarje – Sap.

– Moj najljubši prevajalec je Boštjan Gorenc – Pižama.

6. Pomišljaj:

Pomišljaj je daljša črtica, ki označuje besedno zvezo od–do. V tem primeru se piše stično.

– Trgovina je odprta 8.00–20.00 (od osmih do dvajsetih).

– Avtor je citiral strani 30–35.

– Cesta Celje–Maribor bo zaprta do konca tedna.

Pozor! Kadar pomišljaj uporabljamo kot poudarjeni del stavka, je nestičen:

– Matevževa sestra – tista, ki poučuje biologijo – bo to vedela.

Omenimo še, da že sam pomišljaj vključuje predlog »od«, zato pazimo, da ga pri zapisu ne dodajamo. Pravilno je torej:

– Domačo nalogo najdete v učbeniku na str. 11–19. (Napačno: Domačo nalogo najdete v učbeniku na str. od 11–19.)

7. Tripičje:

Tripičje je načeloma nestično:

– Pogledal jo je … in takoj je vedel, o čem razmišlja.

– Kupiti moramo barvice, zvezke, knjige …

Ko tripičju sledi zaklepaj ali končno ločilo, postane desnostično:

– Kupiti moram šolske potrebščine (barvice, zvezke, knjige …).

– Ali bi ti …?

V primerih, ko tri pike zaznamujejo manjkajoče črke v besedi, so levostične:

– Vse mi gre na k…!

8. Poševnica:

Poševnico pišemo stično:

– Vsako jutro si umijem zobe. DA/NE – Na sestanek pride oče/mama/otrok sam.

BESEDE

1. Zanikan glagol biti

Priznamo: glagol biti je precej nelogično zapleten. V sedanjiku in pretekliku se piše skupaj, v prihodnjiku pa ne!

Sedanjik: sem – nisem, si – nisi, je – ni, sva – nisva …

Preteklik: sem bil – nisem bil, si bil – nisi bil …

Prihodnjik: bom – ne bom, boš – ne boš, bo – ne bo (Pogost napačen zapis: nebom)

Omenimo še, da v prihodnjiku deležnika na -l (bil) ne uporabljamo. Pravilno je torej:

– Jutri bom v službi ves dan. (Napačno: Jutri bom bil v službi ves dan.)

2. Zanikanje ostalih glagolov

Členek ne vedno stoji samostojno: ne vem (napačno: nevem), ne more (napačno: nemore), ne bi (napačno: nebi) … Edini glagol, pri katerem je členek ne del glagola, je zanikanje glagola hoteti: nočem, nočeš itd. (vendar pozor, v pretekliku in prihodnjiku se spet piše narazen: nisem hotel, ne bom hotel).

3. Kdor/kjer/kar/kamor/kadar/kakor koli

Vse različice s koli se lahko pišejo ali skupaj (karkoli, kdorkoli, kakorkoli, kjerkoli …) ali narazen (kar koli, kdor koli, kakor koli, kjer koli). Pomembno pa je, da smo v besedilih konsistentni in se enega načina pisanja držimo skozi celotno besedilo.

4. Naglas ali na glas? Na videz ali navidez?

Pri zgornjih primerih sta pravilni obe varianti, pri čemer ima vsaka svoj pomen:

– Učiteljica je govorila naglas, da so jo vsi lahko slišali. Ker ni pazila na (svoj) glas, je ostala brez njega.

– Poznam jo le navidez. A ni to tista, ki veliko da na (svoj) videz?

5. Po navadi, v redu, na zdravje, na svidenje, na primer, na pomoč, po mojem

Če lahko med dele besede vstavimo novo besedo, se ti deli pišejo ločeno:

– Po (stari) navadi je iz službe zavil naravnost v gostilno. (Napačno: ponavadi)

– Vse je v (najlepšem) redu. (Napačno: vredu)

– Danes pijemo na (mamino) zdravje! (Napačno: nazdravje)

– Se spet vidimo, na (ponovno) svidenje! (Napačno: nasvidenje)

– Rad imam šport, na (ta) primer: košarko, tenis … (Napačno: naprimer)

– Reševalno vozilo se vozi na (nujno) pomoč. (Napačno: napomoč) – Po mojem (mnenju) danes ne bo deževalo. (Napačno: pomojem)

6. Čim

Besede s čim pišemo narazen: čim bolj, čim manj, čim prej, čim kasneje …

7. Marsikdo/kaj/kje …

V nasprotju s čim pa besede z marsi- pišemo skupaj: marsikdo, marsikaj, marsikje, marsikdaj …

8. Seveda, pravzaprav, sčasoma, odkar, vsekakor …

Zgornje besede so nastale iz dveh besed in se pišejo skupaj. Brez presledka se pišejo tudi na primer živinozdravnik (ali zobozdravnik), jugozahod (ali severovzhod), nadpovprečen (ali podpovprečen), prababica (in pradedek).

ŠTEVILA

Števila z besedo običajno pišemo le še na pošti, ko prejemamo paket, ali pa na pogodbah, kamor navedemo znesek tudi z besedo. Z željo, da bi imeli naši bralci čim večkrat (pisano narazen) možnost na pogodbe zapisovati visoke zneske, vam razkrivamo, kako to naredite pravilno.

Enice: pišemo ločeno

Desetice: pišemo skupaj

Stotice: pišemo skupaj

Tisočice: pišemo ločeno

– Danes smo enaindvajsetega avgusta (osmega) dva tisoč triindvajset.

– Za plačilo: deset tisoč petsto dvainšestdeset evrov in trinajst centov.

– Stranka mora plačati tri milijone sedemsto osemindevetdeset tisoč dvesto petdeset evrov.

Števila do deset sicer pišemo z besedo, nato pa s številko:

– V razredu sta dve učiteljici in 25 učencev.

V slovenščini (za boljšo preglednost) tisočice nad 9999 ločimo s piko ali s presledkom, pred decimalkami pa uporabimo vejico:

– 3.798.250,00 EUR ali

– 3 798 250,00 EUR.

Pisanje merskih enot

Med številko in okrajšavo enoto naredimo presledek, saj okrajšava nadomešča besedo:

– 5 kg (5 kilogramov)

– 20 m (20 metrov)

– 145 km (145 kilometrov) – 32 ºC (32 stopinj Celzija)

Na pomoč, še vedno ne znam!

Kljub vsemu napisanemu se lahko zgodi, da v specifičnem primeru pravilnega zapisa še vedno ne poznamo. Takrat pokličimo na pomoč Jezikovno svetovalnico. Marsikateri odgovor je tam že na voljo in ga lahko najdemo tu, če pa smo še vedno v dvomih, lahko svoje vprašanje naslovimo na uredništvo.