Avtor: TANJA VIŠNAR

Bralcem tega bloga se bo to verjetno zdelo čudno, a obstajajo ljudje, ki se jim učenje tujih jezikov zdi potrata časa in energije. Meni se sicer takšno mnenje zdi skoraj bogokletno, ampak kaj češ, različni smo si. Učenje (vsaj enega) tujega jezika ima namreč celo vrsto prednosti in skoraj nobene slabosti. Razen morda tega, da včasih za trenutek ne veste več, v katerem jeziku bi kaj povedali in kako. (Skromen primer: zadnjič sem morala poguglati angleški prevod besede hladilnik, saj je bila edina stvar, ki mi je prišla na misel, nemški Kühlschrank.) Ko kliknete na članek z naslovom ‘5 razlogov, zakaj se učiti tujega jezika’, verjetno pričakujete, da bom govorila o povečanih možnostih za zaposlitev, o olajšanih potovanjih, boljši splošni razgledanosti in podobnih tipičnih argumentih, ki pritičejo takemu naslovu. To se mi je zdelo ‘zlajnano’ in klišejsko, zato sem tokrat poiskala 5 nekoliko manj znanih, a zato nič manj uporabnih dejstev, zakaj je pod pasom dobro imeti še kaj več kot samo materni jezik. Držite pesti, mogoče prepričam kakšnega antijezikovnega fanatika.

Kolikokrat se vam je (preden ste se začeli učiti tujega jezika) zgodilo, da ste bili odvisni od mame, očeta, tajnice, asistenta ali morda sosedove Špele, da so vam razložili pomen tuje šale, filma ali objave na spletu? Ste morali kdaj čakati na lekturo elektronske pošte ali se mučili z Googlovim prevajalnikom, da bi razvozlali pomen sporočila? Kolikokrat ste morali uporabiti prevajalske storitve za prevode življenjepisa, motivacijskega pisma in podobnih dokaj vsakdanjih besedil?

Res je, da zaradi zgoraj naštetih stvari še nihče ni bankrotiral (in preden me vprašate, da, seveda sem Gorenjka), vsekakor pa so lahko zoprne in vzamejo precej časa. Z učenjem tujega jezika se vsemu temu lahko spretno izognete. Biti sam svoj jezikovni mojster vam namreč omogoča uživanje v knjigah, filmih, razpravah, podcastih in podobnih popularnih medijih brez posrednika, dober jezikovni trener pa vas s pravilnim pristopom v zelo kratkem času lahko nauči samostojnega in učinkovitega ustvarjanja omenjenih besedil in s tem dolgoročno olajša vaše poslovno in zasebno življenje (če mi ne verjamete, vprašajte svojega Languagesitterja®).

Bodimo iskreni, neverjetno seksi je slišati nekoga govoriti v tujem jeziku – ne glede na to, ali se pogovarja po telefonu, pomaga turistu najti pravo pot ali pove šalo, ki jo je moč razumeti samo v ciljnem jeziku. Znanje jezika namiguje na to, da je oseba razgledana in iznajdljiva, njegova uporaba pa izžareva samozavest in strast. Ničkolikokrat sem že slišala, da z govorjenjem tujega jezika ljudje nekoliko spremenimo osebnost, saj se takrat tako povežemo s kulturo jezika, da temu primerno spremenimo hitrost, melodijo in intonacijo govora ter govorico telesa. Ker smo ljudje vizualna bitja, te spremembe hitro zaznamo in se nanje tudi odzovemo. Ne morem vam sicer zagotoviti, da vam bo obvladovanje tujega jezika vedno zagotovilo zmenek, zagotovo pa boste deležni kakšnega občudujočega pogleda in komplimenta več.

Zagotovo ste se kdaj že znašli v državi, kjer vašega maternega jezika nihče ni razumel. Če ste tako kot jaz nekoliko nabriti, ste to verjetno izkoristili za predajanje skrivnih sporočil svojim prijateljem, znancem ali družinskim članom brez strahu, da bi vam kdo lahko prisluškoval. No, zdaj pa si predstavljajte, da znate več jezikov. To je tako, kot da bi imeli supermoč. Z razumevanjem in kombiniranjem več jezikov lahko najboljši prijateljici vedno brez strahu prišepnete skrivnost, ki jo bo razumela samo ona, prestrežete in v kali zatrete prikrito opazko tujca, namenjeno vam, ali pa slišite kakšno koristno informacijo iz tuje govorečega sveta okoli sebe. Z učenjem jezika torej postanete neke vrste lingvistični James Bond; jaz pa vas pozivam, da to sposobnost uporabljate diskretno in pazljivo, saj nikoli zares ne veste, v družbi koliko vohunov se nahajate.

Ena izmed stvari, ki mi kravžljajo živce, so napake v prevodih*. Kadarkoli zaidem v ljubljanski Kolosej, miže stečem mimo filmskih plakatov, saj mi prevodi, kot so ‘Čudežna ženska’ (za film Wonder Woman; po tej logiki komaj čakam naslednji del Super moškega in Netopirskega moškega), ‘Magične živali in njihovi ekosistemi’ in ‘Iz globine’ (izvirnik: The Shallows!), prikličejo solze v oči. Načeloma se v zapisu o prednostih učenja jezika ne bi obregala ob prevode, določene s strani filmskih distributerjev, a takšne jezikovne šlamparije se ne pojavljajo zgolj na filmskih ekranih, kjer je promocija bolj pomembna od kvalitete, temveč tudi v vsakdanjem življenju. Tam pa nam lahko povzročajo preglavice. 

Ko sta s partnerjem načrtovala družino, mi je prijateljica omenila, da ji nosečniški test ni in ni hotel pokazati rezultata, čeprav je sledila vsem priloženim navodilom za uporabo. Ko sta jih pobližje prebrala še v nemškem in angleškem jeziku, sta ugotovila, da je pri slovenskem prevodu prišlo do nekaj usodnih napak, zaradi katerih je bil test povsem neuporaben. Spletni recepti pogosto neustrezno pretvarjajo merske enote, temperature in čas priprave, kozmetičnim pripomočkom lahko manjkajo ključni deli navodil in sestavin, navodila za uporabo gospodinjskih aparatov, računalniške periferije in podobnih pripomočkov so pogosto prevedena le delno, so izjemno dvoumna ali vsebujejo skupek popačenk iz več jezikov. V takšnih primerih nam ne preostane drugega, kot da uporabimo dobro staro modrost ‘Snađi se, Mujo’; in znanje tujega jezika nas pogosto lahko obvaruje pred večjo ali manjšo katastrofo.

* S tem nikakor ne mislim spravljati na slab glas poštenih slovenskih prevajalcev, ki cenijo svoje delo in temu primerno vanj vložijo veliko časa, pozornosti in truda. Izpostaviti želim zgolj napake, ki se pojavijo, kadar se takšnega zahtevnega dela lotijo posamezniki, ki nimajo ustrezne izobrazbe, usposabljanja in izkušenj.

Vsak jezikovni trener, ki da kaj nase, ve, da poučevanje in učenje jezika nista mačji kašelj. Jezik je orodje, preko katerega sebe delimo s svetom. In tako kot lahko delimo svojo srečo, veselje in navdušenje, se v nas skrivajo tudi žalost, trpljenje, razočaranje in strah. Kot človeška bitja doživljamo celo paleto čustev, in ko se učimo jezika, se prej ali slej dotaknemo tako svetlih kot tudi temačnih plati življenja. Soočiti se moramo s strahom pred izražanjem ali javnim nastopanjem, občutkom sramu in dvoma ob delanju napak, nemoči, kadar se ne moremo spomniti pravilnega tujega izraza, in še marsikaterim napornim čustvom. To od nas zahteva veliko časa, energije in potrpežljivosti, zato ni čudno, da bi včasih najraje vrgli puško v koruzo. A ko te težave enkrat premostimo, ugotovimo, da smo postali veliko bolj samozavestni, umirjeni, iznajdljivi in strastni v izražanju. Vse to so lastnosti, ki eksponentno povečajo našo dobrobit in uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev, saj jih lahko brez težav apliciramo na druge vidike svojih življenj in uživamo v sadovih svojega dela. 

Pa naj še kdo reče, da znanje tujega jezika po malem ne rešuje življenj. Zagotovo bi lahko prednosti tujih jezikov naštevala v nedogled, a za enkrat bo teh pet razlogov dovolj. Hvala, ker ste vztrajali z menoj vse do konca tega izčrpnega seznama. Ali sem vas prepričala, pa mi lahko poveste v komentarjih. 🙂