Ste kdaj pomislili, da bi za učenje tujega jezika uporabili kar kuharski recept? Morda se sliši nenavadno, a sama svojim tečajnikom večkrat namesto suhoparnih slovničnih vaj na srečanje prinesem recept ter jih naučim, kako ga lahko obdelamo z jezikovnega vidika. Kuharski recepti so polni najrazličnejšega besedišča, vedno vsebujejo določene slovnične strukture in nam pomagajo, da se določenih pojmov naučimo kar v praksi. Poleg tega lahko z recepti spoznamo tudi kulinariko dežele in njene jezikovne posebnosti.

Pa začnimo torej čisto praktično, z receptom za fižolov pisker – tradicionalno pohorsko enolončnico.

BESEDIŠČE

Ko se lotite recepta, najprej podčrtajte vse besede, ki jih ne poznate ali pa vam niso povsem razumljive. Za katere besede v receptu ste že slišali in katere so neznane? V našem primeru bi verjetno podčrtali besede pisker, prekajeno meso (pleče), šalotka, dušiti, mezga, krop … Pomene teh besed lahko poiščemo v slovarju in kuharskih knjigah ali pa o njih povprašamo druge.

Pri razumevanju je pomemben tudi kontekst besedišča. Glagol dušiti ima na primer dva pomena: lahko označuje stanje, ko oseba ne more dihati, ali pa kuharski postopek, pri katerem kuhamo v pokriti posodi.

Beseda pisker je pogovorna beseda in označuje lonec. Recept ima v naslovu izraz pisker, ker je ta značilen za štajerski del Slovenije. Če naš tečajnik tega ne ve, ne bo razumel, zakaj je uporabljena ravno ta beseda. Narečne izraze lahko povežemo tudi s prenesenimi pomeni, saj je pisker tudi oznaka za glavo.

SLOVNICA

Za utrjevanje slovnice ne potrebujemo suhoparnih slovničnih vaj iz delovnih zvezkov. Bolj zanimivo je, če slovnico poiščemo kar sami. Recepti kar pokajo po šivih od glagolskih oblik, količinskih izrazov, različnih sklonov …

foto: grammar

Učenje glagolov

1. Spregatev in velelnik

Iz našega recepta lahko najprej izpišemo vse glagole: namočimo, skuhamo, nasekljamo, naribamo, narežemo, prepražimo, dodamo, dušimo, združimo, prilijemo, premešamo, začinimo, potresemo.

Česa se lahko tu naučimo? Za začetek oblike glagolov v 3. osebi množine (glagolska končnica je -mo: namoči-mo), ob tem lahko povemo še ostale glagolske oblike. Predvsem pa so recepti odlično izhodišče za učenje velelnika – tudi v velelniški obliki bodo glagoli bodisi v 3. osebi množine bodisi v 2. osebi ednine oziroma množine (namoči/namočite, skuhaj/skuhajte).

2. Dovršnost/nedovršnost glagolov

Vse že omenjene glagole lahko analiziramo tudi z vidika dovršnega/nedovršnega glagola, torej se vprašamo, ali neka aktivnost še traja ali pa je končana.

Primer:

• narežemo prekajeno meso (dovršno, aktivnost je končana)
• režemo prekajeno meso (nedovršno, aktivnost še traja)

Učenje sklonov, številk

1. Količinski izrazi

Pri receptih brez količinskih izrazov ne gre. Vsak recept namreč vsebuje merske enote (dekagram, gram, kilogram, deciliter itd.), količinske izraze (žlica, ščepec, lonček), številke (3 korenčki, 4 stroki) …

Najprej lahko ponovimo številke, potem pa se navežemo na sklon, saj v slovenščini ob količinskih izrazih vedno uporabimo rodilnik. Nato lahko utrdimo še ednino in množino samostalnikov (3 korenčki, 4 šalotke).

Ob koncu lahko ponovimo še časovne izraze (kuhamo 15 minut, pečemo 30 minut na 180 stopinj).

foto: weight

2. Rodilnik

Koliko česa potrebujemo? 35 dekagramov rjavega fižola.

Stavek je šolski primer rodilnika. V slovenščini ob izražanju količine vedno uporabimo rodilnik. Ob tem lahko najprej ponovimo vse rodilniške končnice (za moški in srednji spol v ednini -ega/-a: rjavega fižola; za ženski spol -e: prekajene slanine), za višji nivo pa ponovimo še končnice v dvojini in množini ter sestavine zapišemo v množini. Dodajmo še pravilo, da se rodilnik uporablja tudi, če imamo skupaj dva samostalnika (strok česna).

3. Tožilnik

V receptu mrgoli tudi tožilniških oblik. Kje jih najdemo?

Kaj namočimo, kaj nasekljamo, kaj dodamo? Fižol, čebulo, meso, papriko …

 »Fižol namočimo, čebulo in česen nasekljamo, dodamo sveže meso, papriko, začimbe, korenje …«

Vsi samostalniki, ki odgovarjajo na naše vprašanje, so zapisani v tožilniški obliki, za katero so značilne končnice:

• za moški spol – ničta končnica (fižol, česen)
• za ženski spol – končnica -o (čebul-o, paprik-o)

Zopet lahko tistim na višjem nivoju damo nalogo, da besedilo postavijo v množino in uporabijo sklone v množini. Še podrobnejša analiza bi bila, če bi izpisali še ostale sklone, se dotaknili tudi uporabe pridevnikov, veznikov itd. Skratka, iz preprostega besedila, kot je recept, lahko dobimo malo morje slovničnih vaj.

SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI V TUJEM JEZIKU

Čeprav so recepti zapisani v strogi obliki, zaradi katere točno vemo, kje najdemo sestavine in postopek, nam dajejo možnost za lastno ustvarjalnost. Lahko so odlična spodbuda, da sami ustvarimo in zapišemo recept v jeziku, ki se ga učimo. Lahko prevedemo svoj najljubši recept ali pa si zapišemo recept svoje najljubše jedi iz dežele, katere jezik se učimo. Še aktivneje bomo jezik uporabljali, če se odločimo ustno predati recept in poskusimo skuhati nekaj po receptu. Kuhanje in govorjenje gresta z roko v roki – če kakšnega izraza ne poznamo, nam ga bodo kuharski pomočniki enostavno pokazali. Jezik je živa stvar, ki se nenehno spreminja in ima nešteto povezav s kulinariko. Eno jed lahko skuhamo na tisoče različnih načinov, tako kot lahko na tisoče različnih načinov izrazimo eno misel. Na koncu je najpomembneje, da jed tekne, da misel razumemo in ta steče ter da uživamo v okušanju, poslušanju, izgovarjanju. Recepti, kulinarični izrazi in frazemi so le majhen delček, ki razširi in bogati naš besedni zaklad ter naše jezikovno znanje začini kot tista češnja na vrhu torte.