Razvoj govora pri otroku






Govorni razvoj je izredno pomemben vidik odraščanja, saj je sporazumevanje s pripadniki iste vrste ključno za preživetje in nam omogoča življenje v skupnosti. Ključni komponenti besedne komunikacije sta govor in jezik, ki se navezujeta na različne procese, a sta med seboj tesno prepletena. Govor je način izgovarjanja besed, torej artikulacija, uporaba glasilk za ustvarjanje glasov in ritem govora, medtem ko jezik definiramo kot simbolni sistem, sestavljen iz besed.
Že jok novorojenčkov se razlikuje glede na njihov materni jezik.

Že jok novorojenčkov se razlikuje glede na njihov materni jezik.

Jok v maternem jeziku

Človeški možgani so že ob rojstvu opremljeni z mehanizmi, ki predstavljajo podlago za učenje govora, kar pomeni, da se maternega jezika učimo brez sistematičnega poučevanja. Zarodek v maternici sliši zunanje zvoke (materin glas, avtomobile, lajež, glasbo) že od 18. tedna dalje. Novorojenčki že ob rojstvu prepoznajo zven in melodijo maternega (in materinega) jezika. Strokovnjaki so dokazali, da jok dojenčka sledi določeni melodiji, ki se sklada z melodijo maternega jezika. Primerjali so jok dojenčkov, ki so se rodili v francosko ali nemško govoreče družine, in ugotovili, da se njihov jok razlikuje; francoski novorojenčki so začeli jokati z nizko intenziteto, ki so jo stopnjevali (kot tudi Francozi poudarjajo končne zloge, npr. papá (oče)), pri nemških pa je bilo ravno obratno: najprej so zajokali glasneje, potem pa se je intenziteta joka zmanjševala (Nemci namreč pogosteje poudarijo prvi zlog v besedi, npr. pápa (oče)). 

Razvoj predverbalnih veščin in pojav prve besede

Prva, predjezikovna faza vključuje tako zgodnje zaznavanje in razumevanje govora kot tudi jok, vokalizacijo, bebljanje in slučajna posnemanja glasov, pri čemer otroci pomena glasov ne razumejo. Raziskave kažejo, da že štiri dni stari otroci pri poslušanju dajejo prednost maternemu jeziku, in sicer zaznavajo ritem, intonacijo in vzorce glasov. Starši običajno poročajo, da se v prvih mesecih otrokovega življenja naučijo prepoznati različne vrste joka, s katerim dojenček sporoča svoje potrebe.
Dojenčki raziskujejo svoja govorila in ponavljajo zloge, vendar to še niso prve besede.

Dojenčki raziskujejo svoja govorila in ponavljajo zloge, vendar to še niso prve besede.
Med tretjim in devetim mesecem začnejo dojenčkova govorila sprožati kopico nenamernih glasov. Otrok najbolj reagira na melodičen in visok glas, zaradi česar z njim tako govorimo že nagonsko. Okoli šestega meseca poskuša dojenček imitirati prve glasove, kasneje tudi zloge (mamama, baba, dadada), ki pa še vedno spadajo v raziskovanje govoril in jih ne smemo mešati s prvimi besedami s sporočilno vrednostjo. 
Okoli devetega meseca se otrok zna odzivati na preproste igre (ku-ku, ni-ni), prepozna imena družinskih članov, jih posnema pri kašljanju in uporablja geste (ploskanje, kimanje, pošiljanje poljubčkov, kazanje na predmete, mahanje v pozdrav). S tem vzpodbudi okolico, da reagira tako, da z besedo pove, kaj je tisto, na kar otrok kaže, otrok pa se na ta način uči.
Pri enem letu malček razume mnogo več, kot je zmožen povedati, zato marsikatero čustvo izrazi nebesedno (kriki veselja, cviljenje, upiranje, jeza), hkrati pa v tem obdobju običajno izgovori prvo besedo, ki je najpogosteje poimenovanje bližnje osebe (mama, ata) ali predmeta (medo, avto).
Okoli devetega meseca se otrok zna odzivati na preproste igre, prepozna imena družinskih članov, jih posnema pri kašljanju in uporablja geste.

Okoli devetega meseca se otrok zna odzivati na preproste igre, prepozna imena družinskih članov, jih posnema pri kašljanju in uporablja geste.

Potem se otroku »odpre«

Med 15. in 18. mesecem otroci običajno usvojijo od 5 do 20 besed, s katerimi poimenujejo svojo okolico. Nekateri strokovnjaki starše vzpodbujajo, naj »prosta mesta« za nove besede napolnijo s tistimi pojmi, ki bodo otroku najbolj koristili pri izražanju (npr. z besedicama gor in dol lahko otrok izrazi več želja kot z žirafa in slon). Malčki se pri tej starosti znajo odzivati na preprosta navodila, pokazati na dele telesa in predmete na slikah ter tkati interakcijo s starši z usmerjanjem pozornosti nase. 

Prvi stavki

Do drugega leta znajo otroci povezati po dve besedi skupaj in tako tvorijo prve stavke (npr. tukaj avto), kar se v obdobju med drugim in tretjim letom podaljšuje na tro- ali večbesedne povedi. Notranja motivacija za učenje je ogromna in kar naprej sprašujejo: »Kaj je to?« ter se tako učijo novih besed iz širšega okolja, marsikatero besedo pa izpeljejo tudi sami. Triletnikov večni »Zakaj?« mu ponuja učenje novega besedišča ter povezave z že znanim, kar se kaže kot uporaba predlogov in zaimkov (poleg samostalnikov in glagolov). Zmožen je poslušati kratke zgodbe, peti pesmice (ki pozitivno vplivajo na pomnjenje, saj si otrok nove besede lažje zapomni, če se rimajo), listati slikanice in ob njih »brati« (pripovedovati) zgodbe, njegov govor pa je v treh četrtinah primerov razumljiv tudi širši publiki.
Štiriletniki listajo slikanice in zraven »berejo« – pripovedujejo zgodbo.

Štiriletniki listajo slikanice in zraven »berejo« – pripovedujejo zgodbo.
V obdobju od četrtega do petega leta zmore otrok govoriti z dolgimi stavki (do šest besed), pripoveduje daljše zgodbe, pri katerih uporablja različne besedne vrste, njegov govor je slovnično pravilen, pri čemer morda slabše izgovarja še nekatere glasove (v slovenščini so to šumniki in r), ki pa jih večinoma usvoji do vstopa v šolo. Do takrat občutno zraste tudi njegova domišljija, razvija se humor, sam zna najti rime, prepozna prvi glas v besedi, običajno ga zanimajo knjige in črke. Vse to so predopismenjevalne veščine, ki mu kasneje pomagajo pri uspešnem učenju branja in pisanja. 

Socialni možgani

Socialni možgani so tisti del možganov, ki vsebuje znanje o zaznavah, idejah in namerah drugih posameznikov, s tem pa je glavni krivec za učenje jezika. Dojenček za razvoj govora nujno potrebuje interakcijo z živo osebo. Nekateri raziskovalci so celo dokazali, da se dojenčki ob gledanju televizije ali zvočnih posnetkov jezika sploh niso učili, temveč so pravi napredek pri učenju pokazali le ob stiku z ljudmi. Socialna interakcija zviša pozornost in vzburjenje dojenčka, vzpostavi zadovoljujoč občutek vzajemnega odnosa in aktivira možganske regije, ki povezujejo zaznavanje in akcijo.
Na razvoj govora v prvih letih življenja pomembno vpliva tudi socialno okolje, v katerem otrok odrašča. Raziskave so pokazale, da so imeli otroci manj obsežen besednjak, če njihovi starši razvoja govora niso pojmovali kot pomembnega.
Otrok se najbolje uči jezika v interakciji z živo osebo, ne z računalnikom ali televizijo.

Otrok se najbolje uči jezika v interakciji z živo osebo, ne z računalnikom ali televizijo.

Zaključek

Maternega jezika se naučimo, ker se ga moramo. Kaj je vendar močnejša motivacija kot preživetje samo? Učenja govora (torej ritma, intonacije in povezovanja glasov) in jezika (sistema besed) se najlažje lotevajo tisti otroci, katerih starši z njimi veliko komunicirajo, jih imajo radi in jim nudijo varnost. Kot velja tudi kasneje v življenju, se človek najlažje uči v mirnem, varnem in prijaznem okolju, kjer se lahko na vseh področjih potopi v jezik. Zato vam prav takšno pot do znanja skušamo pričarati tudi pri LanguageSitterju®

Kaja Galič Lenkič

KAJA GALIČ LENKIČ

​LANGUAGESITTERKA® ZA SLOVENŠČINO, FRANCOŠČINO IN RUŠČINO

Kaja Galič Lenkič
LANGUAGESITTERKA ZA SLOVENŠČINO, RUŠČINO IN FRANCOŠČINO

Prijavite se na e-novice: