Vsak od nas se je že kdaj znašel pred neprijetnim opravilom in tehtal, ali ga opraviti čim prej ali raje odlašati. V tem blogu se bomo posvetili drugi možnosti in raziskali, zakaj je bolje izbrati prvo.

Kaj je prokrastinacija?

Beseda prokrastinacija izvira iz latinskega glagola procrastinare, ki ga sestavljata dva izraza: pro, ki pomeni naprej, in cras, ki pomeni jutri. Gre torej za odlašanje z neprijetnimi opravili, namesto, da bi jih opravili takoj ali čim prej.

Nič ni narobe, če tu in tam kakšen opravek prestavimo na poznejši čas, pod pogojem, seveda, da ga nato dejansko opravimo. Težava nastane, ko prokrastinacija začne ovirati naše normalno delovanje in se neke aktivnosti nikakor ne moremo lotiti ali je dokončati.

Naj takoj poudarimo, da pri prokrastinaciji ne gre za lenobo, temveč za težave, ki jih ima posameznik ob soočanju z obveznostmi. Če kroničnemu prokrastinatorju rečemo »naredi že to«, je podobno, kot da bi klinično depresivni osebi rekli »razvedri se malo«. Žal to ne deluje. Tako kot bi se depresivna oseba zelo rada počutila bolje, pa se ne more, ima tudi prokrastinator iskren namen neko stvar izpeljati, vendar mu to nikakor ne steče.

Pri prokrastinaciji pravzaprav pride do razkoraka med namenom in samo izvedbo. Posameznik dobro ve, da bi moral nekaj narediti, a se nikakor ne more pripraviti do tega, da bi to res izpeljal. Posledično pri izvedbi projektov pogosto zamuja in je zato lahko hitro označen kot neresen ali neprofesionalen.

Kateri so najpogostejši razlogi za prokrastinacijo?

Za prokrastinacijo obstaja več razlogov:

Težko spopadanje z vsakodnevnimi frustracijami

Frustracija ali nezadovoljstvo je čustvo, ki ga doživimo, ko nam je onemogočeno, da bi zadovoljili svojo željo. Večina jo doživlja kot nekaj slabega, vendar ima kot vsako čustvo tudi frustracija svoj namen. Človeka naj bi spodbudila k temu, da v doseganje svojega cilja vloži dodaten trud. Osebe, ki se s frustracijami težko spopadajo, imajo pogosto izkrivljeno filozofijo, da mora biti v življenju vse enostavno, prijetno in zanimivo. Da bi se izognili neprijetnim občutkom, zavlačujejo z vsako aktivnostjo, ki bi od njih zahtevala napor in premagovanje ovir, a jih paradoksalno le še povečujejo, saj si zaradi neizpolnjenih obveznosti nakopljejo še stres, tesnobo, sram itd.

Nizka samozavest, perfekcionizem, samokritičnost

Čeprav gre na prvi pogled za različne fenomene, pa lahko prav vsi vodijo v prokrastinacijo. Kako?

Človek z nizko samozavestjo ne verjame, da bo s svojimi sposobnostmi kos neki nalogi, zato že samo ob misli nanjo doživlja ogromno tesnobe. Posledično z nalogo odlaša do zadnjega trenutka ali pa se je sploh ne loti.

Perfekcionist je nagnjen k izraziti samokritiki in se poleg tega zelo boji tudi kritike drugih. Tako se mu npr. nek izdelek nikoli ne zdi dovolj dober, da bi ga postavil na ogled. Posledično nikakor ne more dokončati članka, diplome, slike … in se pri tem pogosto sklicuje na pomanjkanje časa.

Samokritična oseba verjame, da se mora izboljšati, da bi bila vredna ljubezni, pohvale, priznanja. Napor usmerja vase, z namenom, da bi bila bolj sprejemljiva za druge, namesto da bi ga usmerila na nalogo, ki jo mora opraviti.

Pogosto se vsi trije dejavniki prepletajo med sabo ter vodijo v prokrastinacijo. Posledica je še večji stres, občutek krivde in osebnostna kriza, zaradi česar se posameznik znajde v začaranem krogu.

Pomanjkanje motivacije

Motivacija je močan dejavnik pri tem, kar počnemo. Ločimo notranjo in zunanjo motivacijo, pri čemer je notranja motivacija največkrat močnejša od zunanje. Notranje smo za nekaj motivirani, če se sami za to odločimo, npr. za učenje jezika, zunanje pa v primeru, da nam nekdo drug nekaj naloži, npr. podjetje, v katerem smo zaposleni. Čeprav je tudi zunanja motivacija v določenih primerih dobrodošla, je običajno težava večja, če smo premalo notranje motivirani, saj lahko to pomeni, da v neki stvari ne vidimo smisla in nam ni v osebnem interesu, da bi jo izpeljali. Če torej na nekem področju odlašamo, se je smiselno vprašati, koliko nam ta stvar pomeni.

Visoka impulzivnost in nizka samodisciplina

Idealni pogoji za prokrastinacijo naj bi bili izpolnjeni takrat, ko mora izrazito impulzivna oseba z nizko samodisciplino opraviti kakšno neprijetno zadolžitev. V tem primeru je vzrok za prokrastinacijo lahko nevrološki. Naši možgani so namreč vključeni v številne izvršilne procese, kot so samonadzor, načrtovanje in organizacija, vsi pa so tesno povezani s produktivnostjo. Nevrološke težave na teh področjih lahko vodijo v prokrastinacijo.

Duševne težave

Včasih je prokrastinacija povezana z drugimi duševnimi težavami, kot sta depresija ali motnja pozornosti (ADHD). V tem primeru se je treba osredotočiti na zdravljenje oziroma obvladovanje primarnega vzroka, saj bo tako tudi obvladovanje prokrastinacije lažje.

Kako se lahko prokrastinaciji izognem?

Pri soočanju s prokrastinacijo je dobro, da analiziramo svoje občutke in poskušamo razumeti, od kod izvira ta tendenca. Do sebe moramo biti sočutni in potrpežljivi, saj bo dodatno samoobtoževanje vodilo le še v večjo negotovost in nezaupanje. Nihče ne pričakuje, da bomo vedno vse naredili popolno. Pogosto zadoščaj, da so stvari pač narejene. Vprašajte se, kako se počutite, ko je neka stvar opravljena. Dobro, kajne?

Ko se naslednjič znajdete pred izzivom, poskusite omiliti stres z različnimi tehnikami dihanja in si čim prej pripravite načrt dela, ki naj bo vzdržen, da boste obveznost lahko izpeljali. Vztrajajte in se veselite majhnih zmag. Zapisujte si vse obveznosti, tudi tiste še tako vsakdanje, obsežnejše naloge pa si razdelite na manjša opravila. Ko jih naredite, jih obkljukajte, saj vam bo ob koncu dneva veliko kljukic vlilo samozavest. Srečno!