Avtor: META VAUPOTIČ

Živim v Istri, a nisem ravno prava Ištrijanka, vsaj ne tista avtohtona. Sem primorsko-štajerska mešanica z italijansko-grško noto po svojih pranonotih. Mogoče ravno od tod izvira moja potreba po prekomerni rabi rok med govorjenjem. Nekje v sebi sem prepričana, da lahko na tak način bolje podkrepim svoje misli. Tu, na Obali, kjer sem odraščala, bi takemu, kot sem jaz, lahko rekli baštardo. Čeprav nisem prava Ištrijanka, se me je le prijela kakšna istrska lastnost – sem nasmejana, a malce zadržana; prijazna, a na trenutke odrezava. Pogosto slišim, da imam zelo izrazito obrazno mimiko in težko skrijem svoja občutja in čustva, kar pa se mi zdi nekaj pozitivnega. Kontrasti me zaznamujejo, tako kot zaznamujejo pokrajino, kjer sem odraščala. Istra je dežela kontrastov. Je kamnita, strma in razgibana ter hkrati nežna, opojna in cvetoča. 

Že od nekdaj sem bila zaljubljena v jezike. Rada bi vam izdala kakšno zanimivo zgodbo o tem, kako sem spoznala, da bi rada poučevala in bila v svojem vsakdanu neprestano v stiku s tujimi jeziki. A je v bistvu ni. Rečem lahko le, da me od vedno navdušuje to, kako lahko ljudje enako oziroma podobno misel izrazimo na toliko možnih načinov in kako ima vsak jezik svoje čare in posebnosti. Navdušujejo me fraze, ki so kulturno pogojene in so se v vsakem jeziku oblikovale različno. Slovenci bi na primer ubili dve muhi na en mah, medtem ko bi Italijani rekli prendere due piccioni con una fava (ujeti dva goloba na zrno graha).

​Kdaj sem začela spoznavati tuje jezike? Najbolj se spominjam trenutka, ko sem imela približno šest let in sem dobila v roke rumen plastičen kovček, ki je vseboval knjigo in štiri kasete za učenje angleščine. Ko so moji starši ugotovili, da absorbiram ko spužva, so si rekli: no, pa naj se uči. Doma smo pogosto imeli obiske in govorilo se je nemško, italijansko, angleško pa še kaj bi se našlo. Mogoče me je tudi ta kulturna barvitost in raznolikost pripeljala do tega, da sem si vedno želela spoznavati nove jezike in njihove govorce. Zelo rada potujem, ko mi čas to dopušča. Še danes se rada učim novih jezikov – ravno zato sem se lani odločila za začetni tečaj ruščine.

Živim na dvojezičnem območju, kjer italijanski jezik predstavlja del vsakdana. Z italijanščino sem se v otroških letih kot velika večina moje generacije seznanila predvsem preko televizije. OK, nič novega, si mislite. Spominjam se, da je doma antena pogosto nagajala in slabo smo lovili italijanske programe. Moj oče ni bil velik ljubitelj televizije, kar je bil verjetno razlog, da se mu ni mudilo s popravilom. Ne glede na motno sliko in občasno hreščanje na ekranu sem si želela poslušati ta prelepi jezik. Ali se vam ne zdi, da italijanski jezik zveni kot poezija? Čeprav je bilo zahtevno, sem vedno z veseljem prebirala odlomke iz Božanske komedije in si v živo predstavljala deseterico mladih iz Dekamerona, ki si pripovedujejo zgodbe. Sicer se je v zadnjih letih odnos do italijanskega jezika na Obali malce spremenil. Vloga italijanščine je predvsem pri mladih izgubila nekaj svoje vrednosti, kar se bistveno opazi pri njihovem znanju. To zame niti ni tako slabo, saj mi odpira več možnosti, da lahko poučujem jezik, ki ga imam tako rada. Zanimivo je poučevati tako odrasle kot tudi mlajše, čeprav se način učenja in razlage precej razlikuje. Pri mlajših mi največji izziv predstavlja, kako jih motivirati k učenju oziroma jim dokazati, da je znanje jezikov nekaj pozitivnega. Odrasli so navadno bolj zvedavi, z večjo željo po novem znanju, tako da z motivacijo ni težav, vendar zahtevajo več razlage, kar mi po svoje prav tako predstavlja izziv. 

Ko sem dobila priložnost postati LanguageSitterka®, sem bila navdušena, a hkrati malce zaskrbljena. Ali bom kos nalogi? To se mi sicer zgodi ob vsakem novem izzivu. Vesela sem, da sem lahko del te ekipe z inovativnim pristopom k učenju. Precej zanimivo je, ko imaš možnost, da se iz ure v uro prilagajaš svojim tečajnikom in temu, kar potrebujejo. Še lepše je, ko opaziš, da tvoj trud pripelje do večje motivacije in želje po spoznavanju novega. Vesela sem, da sem dobila priložnost, da poučujem jezik po metodi LanguageSitter®. 

Tako kot jeziki sprejemajo nove izraze, besedne zveze in tvorjenke, ki so pogojene s kulturnimi spremembami ter vplivi različnih generacij, tako se spreminja tudi okolje, ki nas obkroža. Verjamem, da je treba bolj preudarno skrbeti za naš planet, predvsem zaradi nas samih. Če ne bomo mi, ljudje, sami skrbeli za prostor, v katerem bivamo, kdo bo? S to idejo v mislih sva skupaj s Scillo Gortan, modno oblikovalko iz Kopra, ki svoj talent prenaša na čudovite kose oblačil in modne dodatke, želeli ustvariti nekaj drugačnega. Odločili sva se, da poskusiva izdelati kolekcijo torb, nahrbtnikov in modnih dodatkov iz recikliranih materialov. Tako je nastal INTERO. INTERO je mlad in išče samega sebe, spoznava in tipa teren, pa vendarle je pozitivno naravnan in si želi rasti. V njegovem imenu se skriva celota, nekaj, kar kroži in se rojeva v novi obliki. S Scillo upava, da bo INTERO našel svojo ciljno publiko, torej tiste, ki cenijo dodano vrednost, ki jo imajo naši izdelki. Poleg zanimivega dizajna stremiva k temu, da so izdelki izdelani iz recikliranih materialov, kolikor je le možno. Ustvarili sva svojo prodajalno na spletnem portalu Etsy in že iščeva in si utirava nove načine, kako svoje izdelke predstaviti širši množici.  

Upam, da bom še naprej lahko del ekipe Languagesitter® s kul imenom. Vendar ni le ime tisto, kar je kul – kul je namreč tudi način poučevanja, kul je ekipa in kul je dejstvo, da Languagesitter® neprestano skrbi, da so njegovi LanguageSitterji® vedno na tekočem in obveščeni glede novosti in imajo v ozadju člane ekipe LanguageSitter®, na kogar se lahko obrnejo, ko se znajdejo v dvomih. Skušati prenesti svoje znanje na nekoga drugega je nekaj čudovitega, predvsem ko v zameno dobiš dober odziv, zanimanje in napredek. Jezik niso le besede, temveč je sredstvo za izražanje mnenja, čustev in občutij tako posameznika kot tudi celotne kulture. Sposodila si bom besede slovitega Federica Fellinija, ki je enostavno, a lepo povzel to, kar po mojem mnenju predstavljajo jeziki: »Una lingua diversa è una diversa visione della vita. (Sleherni jezik predstavlja svojo vizijo življenja).«