Avtor: JANA ŽIGON

Tokrat si bomo pobliže ogledali nasvet, da se tujega jezika najbolje naučimo z jezikovno potopitvijo. Če živite v Sloveniji in bi se radi sami naučili denimo nemščine, ni zelo verjetno, da boste nanjo naleteli na vsakem koraku. Priložnosti boste morali ustvariti sami. Ampak – pojdimo lepo po vrsti. Kaj točno je jezikovna kopel?

Izraza jezikovna potopitev ali jezikovna kopel (ang. full immersion) v lingvistiki nista nova, pomenita pa, da se preko različnih medijev in odnosov obdamo s tujim jezikom, ki se ga želimo naučiti. Obstajata od trenutka, ko je človek “izumil” govor. Lahko si predstavljamo, da je bil fenomen prisoten ob osvajanjih novih ozemelj, čezoceanskem trgovanju, takrat, ko so ljudje šli v tujino s trebuhom za kruhom. Če se premaknemo v današnji čas – kako lahko jezikovna kopel pripomore k znanju jezika? Ali od nje res največ odnesejo otroci? Ali je primerna za odrasle in popolne začetnike? In predvsem – kdaj je najbolj učinkovita?

Verjetno vsi poznate slavno enačbo otrok = spužva. Če torej otroka, ki ga recimo želite naučiti italijansko, vpišete v dvojezični vrtec, šolo ali popoldansko dejavnost, naj bi se jezika naučil mimogrede, kar v večini primerov seveda drži. Pomembna je dovolj zgodnja in predvsem redna izpostavljenost tujemu jeziku. Otrok resnično mimogrede usvoji izgovorjavo, strukturo in melodijo jezika, besedišče in vzorce komunikacije. A to ne pomeni, da bo ta otrok obvladal italijansko v najrazličnejših kontekstih: že mogoče, da v vrtcu v ciljnem jeziku spozna vse mogoče izštevanke, igre in izraze, povezane z dnevno rutino. A predstavljajte si tega otroka kot 25-letnika na potovanju po jugu Italije, ko nujno potrebuje zdravilo v lekarni. Ali si bo lahko pomagal z izštevanko? Znati bo moral razložiti, za kaj zdravilo potrebuje, kaj ga boli, ali je alergičen na določene sestavine in podobno. Ta prispodoba je na tem mestu zato, da razumemo, da v tujem jeziku nikoli ne poznamo vseh kontekstov in rab. Full immersion je lahko način za učenje tujega jezika ali učinkovito dopolnilo, ni pa magična formula. 

Recimo, da se želite naučiti nemško, pri čemer ste v angleščini že kar suvereni. V nemščini ste popoln začetnik, bi pa radi razvili sposobnost osnovne komunikacije in v grobem spoznali strukturo tega germanskega jezika. Večkrat ste slišali, da je full immersion najboljša metoda in da se tako jezika naučite čim hitreje. Odločite se, da se boste obdali z nemškim jezikom, poslušali nemški radio, spremljali izjave Angele Merkel, prebirali recepte za pripravo klobase z zeljem in na splošno živeli v oblaku, kjer govorijo samo nemško. A že po enem tednu so vaši možgani zasičeni z informacijami v nemščini, ki jih niste razumeli, vi pa obupani, saj se vam vse skupaj zdi preveč in prehitro. Ne glede na to, ali se učite nemško iz učbenika ali vam pri tem pomaga zasebni učitelj – začetnikom priporočam, naj se lotijo jezikovne potopitve počasi in delno. Kako, torej? 

Ni vam treba slediti novicam iz gospodarstva, če vas to ne zanima, da bi dosegli full immersion. Svojim že tako prenasičenim možganom s tem ne delate usluge. Prav zato je smiselno, da je vaš jezikovni trener nekdo, ki pozna vaše predznanje in vam svetuje pri izbiri gradiva, ki je malenkost nad tem, kar že znate. To v tujini imenujejo comprehensible input, tj. spremljanje vsebin, ki so za vas razumljive. Razmislite, kaj radi berete in katere novice spremljate. Vas zanima kuhanje? Pet dni spremljajte portal za kuhanje. Vas zanima obisk Oktoberfesta? Tri dni spremljajte posnetke tega dogodka, pregledujte uradno spletno stran, preko različnih portalov spoznavajte vrste piva. Imate radi popularno glasbo? Raziščite, kateri je najbolj poslušan nemški radio, in tedensko preverite lestvico najpriljubljenejših popevk. Pomembno pa je, da je input dovolj kratek in malce nad vašim nivojem. Tako boste dalj časa ostali motivirani in se dejansko več naučili. 

Vas starši niso vzgajali dvojezično? To ne pomeni, da kot odrasli ne morete doseči ravni naravnega govorca, kar potrjujejo tudi novejše raziskave. Kot odrasli imate to srečo, da lahko sami izbirate vsebine v ciljnem jeziku. Vsak večer si lahko ogledate TV-dnevnik (izbirate lahko med krajšimi in daljšimi variantami; programi z lažjo in programi z zahtevnejšo vsebino). Če radi berete, preberite zares dobro kriminalko najprej v slovenščini in nato še v ciljnem jeziku. Tako bodo možgani manj obremenjeni s pomenom posameznih izrazov in boste bolj uživali ob branju. Enkrat tedensko skuhajte kaj po receptu v ciljnem jeziku ali poiščite dober potovalni blog. Če se jezika učite že dalj časa, prižgite radijsko postajo, na kateri vrtijo več glasbe in manj govorijo (česar na italijanskem radiu verjetno ne boste doživeli).

Med vsemi napotki skušajte ob spremljanju vsebin v tujem jeziku predvsem uživati, sploh če ste v njem čisto sveži. In zapomnite si naslednje: ko gre za znanje tujega jezika, niste nikoli na cilju – je pa pot lahko izjemno zanimiva.