Verjetno bo ob tem naslovu marsikdo pomislil, da avtorica besedila, čeprav je po izobrazbi jezikoslovka, nima pojma in je z Google prevajalnikom nekaj prevedla ter to postavila v naslov prispevka. No, ni ravno tako. Če ne veste, kaj pomeni frazem iti v ričet oziroma to je klobasa, ste na pravi poti, da izveste nekaj zanimivih dejstev o uporabi ter učenju frazemov, ki se nanašajo na kulinariko.

Frazemi so besedne zveze, katerih pomen ni ali je samo delno ugotovljiv iz pomenov njihovih sestavin in ki imajo praviloma stalno ali samo omejeno spremenljivo sestavo (SSKJ). Sestavljeni so iz točno določenih besed, ki kot celota pomenijo nekaj drugega kot posamezne besede. Zato nemalokrat predstavljajo trd oreh za tiste, ki se tujega jezika šele učijo, oziroma so pokazatelj tega, kako dobro razumemo in obvladamo jezik.
ZAKAJ JE DOBRO POZNATI IN RAZUMETI FRAZEME?
Postopek učenja tujih jezikov je podoben kuhanju – na voljo imaš nekaj sestavin (samostalnikov, glagolov, pridevnikov, fraz), iz katerih moraš sestaviti stavke, dialoge, pogovor. Lahko sestaviš nekaj čisto preprostega ali pa se odločiš za bolj zapleteno jezikovno jed. Frazemi so tista vrsta začimb, ki jezik obogatijo, razširijo naš besedni zaklad in nam pomagajo nadgraditi jezikovno znanje. Zato je dobro, da jih razumemo in si jih ne prevajamo dobesedno, temveč poiščemo ustreznico v svojem maternem jeziku. Ko se frazemi nanašajo na kulinarično področje, bodimo pazljivi tudi na uporabo v kontekstu, saj so številni nastali iz praktične uporabe oziroma določenih zgodovinskih dejstev, ki so vplivala na poimenovanje posameznega frazema.
V naslovu imamo frazem pojdite v ričet, kije olepšana različica kletvice iti v tri krasne, sam izraz iti v ričet pa je nekoč označeval osebe, ki so prestajale zaporniško kazen. Zakaj ričet? Ker je bila to pogosta, tipična jetniška jed, jed za kmete in reveže. In kakšno povezavo ima ričet s klobaso? Resda gresta ričet in klobasa z roko v roki, vendar nemški frazem Das ist mir Wurst (to je meni klobasa) pomeni, da nam je za neko stvar popolnoma vseeno.
Ker pa nam ni vseeno za naše tečajnike, jezikovne trenerje in ostale jezikovne navdušence, vam v nadaljevanju predstavljamo še nekaj zanimivih frazemov s področja kulinarike.
FRAZEMI Z OSNOVNIMI ŽIVILI (KRUH, MLEKO, VODA …) Največ frazemov se nanaša na osnovna živila, kot so kruh, voda, mleko … V nadaljevanju se spoznajte z izbranimi frazemi v različnih jezikih, ki so povezani z omenjenimi živili.

KRUH:
- slovensko: dober kot kruh
- špansko: ser pan comido – biti pojeden kruh
- italijansko: chi ha il pane non ha i denti e chi ha i denti non ha il pane – nekaj je (ali ni) kruh za naše zobe
- angleško: to survive on bread and water – živeti ob kruhu in vodi
- poljsko: potrzebny jak chleb – potreben kot kruh
MLEKO
- slovensko: ptičje mleko – kar ne obstaja
- špansko: tener mala leche – imeti slabo mleko, biti zlovoljen, imeti slabe namene
- hrvaško: curi med i mlijeko – biti v izobilju
- češko: teče mu [ještě] mléko po bradě – biti še zelo mlad
VODA
- slovensko: raca na vodi – izražati začudenje, občudovanje
- nemško: Sie kochen auch nur mit Wasser – vsi smo krvavi pod kožo
- špansko: echarse al agua – skočiti v vodo
- italijansko: acqua in bocca – držati jezik za zobmi, ne izdati skrivnosti
FRAZEMI, KI SE NANAŠAJO NA POSODO IN KUHARSKE POSTOPKE (LONCI, POKROVKE, ŽLICE, KUHANJE, PEKA ITD.)
- slovensko: tlačiti v isti lonec – enačiti stvari
- hrvaško: biti svakom loncu poklopac – mešati se v stvari
- francosko: en vouloir à mort à qn – utopiti koga v žlici vode
- rusko: kak na ladoni – prinesti na pladnju
- angleško: to boil over – kaplja čez rob
- italijansko: sapere un sacco di cose – znati več kot hruške peči

»TO NI MOJE PIVO, KER SEM ZADNJA KOKAKOLA V PUŠČAVI!« Ste kdaj slišali koga, ki vam je v nemščini zabrusil Das ist nicht mein Bier, vi pa ste mislili, da vam želi povedati, da to ni njegovo pivo? Če vam je to rekel, potem vam je želel sporočiti, da se ga to ne tiče oziroma to ni njegova odgovornost. Kaj pa bi rekli osebi, ki bi v španščini izjavila, da je la última coca-cola en el desierto (zadnja kokakola v puščavi)? Verjetno bi jo le debelo pogledali in razmišljali, kaj imata skupnega kokakola in puščava. V španščini pa ta frazem v resnici označuje zelo pomembno, nepogrešljivo, rahlo vzvišeno osebo. In če bo kdo v francoščini dal marmelado prašičem (donner de la confiture aux cochons), bo nekomu podaril stvar, ki je ne bo znal dobro izkoristiti oziroma ceniti.

O frazemih bi zagotovo lahko napisali roman, v tem prispevku pa smo podali le kanček tistih najbolj zanimivih. Ko frazeme vključujete v učenje tujih jezikov, je pomembno, da jih razumete, jih znate umestiti v kontekst in jih uporabljate situaciji primerno. Če pa se kdaj znajdete v zagati, se boste ob napačnem frazemu do solz nasmejali in si ga zagotovo zapomnili. Pri tem vam lahko pomaga še en frazem naših južnih bratov, ki pravijo “Prvo ispeci pa onda reci!”









