Julian Barnes pravi, da je branje edina prava stvar na svetu. S tem se zagotovo strinjate vsi tisti, ki požirate knjige in verjamete, da je knjiga najmočnejše orožje.

Ravno slednja pa je tudi osrednji predmet knjižnih sejmov, ki se jim posvečamo v tokratnem zapisu. V nadaljevanju podajamo nekaj nasvetov, zakaj obiskati knjižni sejem in kam se odpraviti po knjige, ter navajamo nekaj zanimivosti z letošnjega Frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem je tokrat kraljevala ravno Slovenija.

ZAKAJ NA KNJIŽNI SEJEM?

• Knjižni sejem je modna revija knjig, kajti le na sejmu ima bralec možnost na enem mestu pregledati domačo in tujo ponudbo.
• Knjižni sejem je stičišče bralca, pisatelja, založnika in prevajalca, skratka vseh, ki so povezani s knjigo.
• Knjižni sejem je odlična priložnost za nakup knjig po znižanih cenah, če ima bralec srečo, pa lahko svojo novo knjigo obogati tudi s posvetilom avtorja.
• Knjižni sejem je dogodek, na katerem lahko prisluhnemo številnim pogovorom o literaturi, založništvu, pisanju in vseh aktualnih temah, ki zadevajo književnost, ter pri pogovorih tudi sami sodelujemo.
• Knjižni sejem nam ponuja edinstven vpogled v tujo literaturo, omogoča odkrivanje novih avtorjev in tematskih področij ter hkrati predstavlja idealen prostor za poglobljeno raziskovanje domačih literarnih del.

KAM NA KNJIŽNI SEJEM?

Slovenski ljubitelji knjige se lahko na knjižne sejme odpravite v našo neposredno bližino ali pa malo dlje. Če boste odšli čez ocean, priporočamo obisk največjega ameriškega knjižnega sejma BookExpo America v Washingtonu ali pa indijski New Delhi Book Fair, v okviru katerega boste na svoj račun prišli ljubitelji angleške literature.

Tudi Evropa se jeseni ponaša s številnimi sejmi. V naši soseščini se odvijata zagrebški Interlibar ter Mednarodni beograjski knjižni sejem, ljubitelji otroške literature pa se lahko podate na tradicionalni bolonjski knjižni sejem. Leipziški knjižni sejem v ospredje postavlja bralca, medtem ko je frankfurtski bolj namenjen založnikom in strokovnim ustvarjalcem pisane besede. Morda malo manj znan, a vendarle zanimiv, je tudi sejem Svět knihy Praha, ne smemo pa pozabiti niti na Buch Wien – dunajski knjižni sejem. Obe mesti sta povezani tudi s slovenskimi pisatelji, saj sta v preteklosti veljali za središči učenosti, nenazadnje se je na Dunaju izobraževal France Prešeren, v Pragi pa Zofka Kveder in seveda številni drugi.

In ko se vrnete z vseh bližnjih in oddaljenih knjižnih sejmov, nikar ne pozabite na domačega – na slovenski knjižni sejem, ki bo letos potekal pod sloganom Besedo besedi v čast Karla Destovnika Kajuha.

SATOVJE BESED V FRANKFURTU

Frankfurtski knjižni sejem velja za največji velesejem na svetu, njegovi začetki segajo v leto 1949, ko se je zbralo 205 razstavljavcev, danes je teh več kot 7000. Letošnja osrednja gostja je Slovenija, ki se je na sejmu predstavila s sloganom Satovje besed. Kurator slovenskega programa dr. Miha Kovač je o sloganu zapisal: »Tako kot čebele – glede na svojo velikost – odhajajo neizmerno daleč v svet, da se domov vrnejo s kapljico nektarja in drobtinico peloda, so tudi v slovenski jezik in v slovensko kulturo skozi številne prevode in s pomočjo avtorjev, ki so prihajali živet v Slovenijo od drugod, prihajali različni kulturni, umetniški in miselni vplivi«.

Slovenska literatura se je na sejmu predstavila s 65 avtorji, v paviljonu se je zvrstilo več kot sto dogodkov, prav zaradi častnega gostovanja v Frankfurtu pa je bilo v zadnjih letih iz slovenščine prevedenih več kot 550 knjig. Na knjižnem sejmu sta pozornost založnikov, ustvarjalcev in obiskovalcev vzbudila predvsem impresiven izbor ilustriranih knjig, s katerimi se je predstavila Slovenija, ter poseben poudarek, ki je bil namenjen poeziji. Ravno poezija je tisti bombonček, s katerim je želela naša država svetu predstaviti odlične pesnike, pesnice in ljubezen do najžlahtnejše literarne zvrsti. Med slednjimi sta odmevali pesniška zbirka Tomaža Šalamuna Kamni z neba, prevedena v nemščino (Steine aus dem Himmel), ter dvojezična antologija slovenske poezije 20. in 21. stoletja Moj sosed na oblaku (Mein Nachbar auf der Wolke). Seveda se je poleg poezije predstavila tudi cela plejada slovenskih pisateljev in pisateljic, med drugimi Evald Flisar, Drago Jančar, Aleš Šteger, Jana Bauer, Lila Prap, Andrej Blatnik, Esad Babačić, Alma M. Karlin, Slavko Grum, Tadej Golob in drugi.

KNJIGA V PREVODU

Ob izboru letošnjih slovenskih literarnih predstavnikov na Frankfurtskem knjižnem sejmu so se pojavile številne polemike, zakaj tega ali onega avtorja ni na seznamu, in pojasnilo je bilo sila preprosto – ker ni imel prevedenih del. Ko govorimo o pomenu knjižnih sejmov, namreč ne moremo mimo prevajalske obrti. Avtor v drugem kulturnem prostoru ne more zaživeti brez prevoda, zato je delo prevajalca izjemo pomembno. Gostovanje na knjižnem sejmu je lahko odlična odskočna deska za večje število prevodov v izbran jezik in boljšo prepoznavnost literature v svetu, kar se je pokazalo tudi letos v slovenskem primeru. Prevajalci s(m)o podobni čebelam, ki zbirajo pelod, saj besede, izraze in bistvo iz izvirnika zelo zbrano in premišljeno prenašajo v ciljni jezik, da bi na koncu zgodba ali pesem v ciljnem jeziku zaživela kar se da najbolje. To vam lahko potrdim iz lastnih izkušenj.

KAKŠNO KNJIGO IZBRATI?

Preden se odpravite na knjižni sejem, je dobro, da si vsaj malo ogledate knjižno ponudbo ter veste, kateri žanri vas pritegnejo. Izberite tisto knjigo, ki jo boste lahko prebrali večkrat, ki se vam zdi zanimiva zaradi ilustracij, se ukvarja s temo, o kateri želite vedno znova brati, ali pa tisto, ki jo je napisal vaš najljubši avtor in jo že zaradi tega želite imeti. Knjiga ni stvar, ki se pokvari, saj je preživela tisočletja ter vse lepote in grozote tega sveta, zato nobena knjiga ni napačna, saj vsak bralec najde tisto najljubšo, ki ga zaznamuje, obogati in razveseli. Zdaj pa hitro po knjigo v svet – k sosedom ali domov, na slovenski knjižni sejem!