Izposojenke so pogosto izposojene zaradi potrebe, ko jezik, ki si besedo izposoja, ne pozna realnosti, ki jo beseda opisuje. Zaradi medsebojnega prevzemanja besed v evropskih jezikih je mnogokrat težko določiti, iz katerega jezika je beseda izposojena. Za nekatere so jezikoslovci domnevali, da so prišle v slovenščino iz živega evropskega jezika na primer v 18. stoletju, v resnici pa so bile v rabi že v 17. stoletju in izhajajo iz latinščine. Popolnoma jasen izvor ali pot, po kateri je šla beseda, preden je prišla v slovenski jezik, je tako težko določljiva. V nadaljevanju navajamo nekaj najbolj znanih primerov kalkov, ki to več niso, saj so postali del standardne slovenščine.
Nekateri jezikoslovci med kalke prištevajo tudi besede, ki se nanašajo na kulturo (predvsem na prehrano, praznike in druge etnografske posebnosti), ki jih ni smiselno prevajati, npr. pica ali toga.
Zakaj neki bi spreminjali ime tako značilne jedi, kot je pica?
Kalki, ki so v slovenščino prišli iz nemščine
Verjetno najbolj očiten kalk iz nemščine so slovenska števila, ki po nemškem vzorcu pri izgovoru na prvo mesto postavijo enico pred desetico, ravno nasprotno od vseh ostalih slovanskih jezikov. Slovenščina je bila dolga leta pod močnim nemškim vplivom, kar se pozna tudi v jeziku.
Kot smo že omenili, osnovna šola prihaja iz nemščine – in sicer tako beseda kot njena stvarnost. Marija Terezija jo je uzakonila po vsem avstro-ogrskem cesarstvu. Osnovna (grund) šola (schule) je prav tako neposreden prevod iz nemščine.
Iz nemščine poznamo predvsem morfemske kalke, kar pomeni, da so se v slovenščino prevajali posamezni morfemi – zlogi. Iz predpone vor– (pred-) smo sestavili recimo predstojnik (Vorstand) in predstava (Vorstellung), predpono aus- pa smo prevedli v več oblik: iz Ausstellung je nastala razstava, iz aussehen pa izgled (danes ima sicer oznako knjižno pogovorno in ga raje nadomestimo z besedo videz). Auf- (gor, na) je pripomogel k sestavljanki nastop (Auftrit).
Okusna pljučna pečenka je dobeseden prevod avstrijskega izraza Lungenbraten (morda so Slovenci to jed tam poskusili prvič).
Beseda razstava prihaja iz nemške Ausstellung.
Kalki iz francoščine
Poznamo tudi »luksuzne prevzete besede«, ko je imel jezik, iz katerega so izposojene, status ekonomskega, političnega in kulturnega prestiža – tak jezik je francoščina, ki je imela v Evropi dolga stoletja status lingue franca.
Iz francoščine smo prevzeli morfemske kalke, kot sta na primer besedi jasnovidec oziroma v izvirniku clairvoyant in predsodek (préjugé).
Poznamo tudi semantične kalke, ki nastanejo, ko se pomen besede v novem kontekstu spremeni. Tak primer je (značajska) poteza oziroma trait (du caractère), vsekakor pa ne pozabimo na besedo kalk, ki je prišla iz francoske besede calque (odsev, preris). Prav tako pogosto uporabljamo glagol dotakniti se v pomenu ganiti, kar je prevod francoskega glagola toucher.
Še posebej znani so frazeološki kalki: adamovo jabolko (kot del vratu) je v izvirniku pomme d’Adam, bolšji sejem je bil sprva marché aux puces, novi val (v umetnosti) je originalno Nouvelle Vague, kolonjska voda Eau de Cologne, hladni nasmešek pa un sourire froid.
Iz francoščine smo prav tako prevzeli držati (nekoga) v šahu (tenir en échec) in dnevni red (ordre du jour).
Bolšji sejem je neposreden prevod francoskega marché aux puces.
Kalki iz angleščine
V zadnjih desetletjih slovenščina največ izposojenk, med njimi pa posledično tudi kalkov, prevzame iz angleščine. Zelo pogosti kalki, pri katerih gre za prevod iz angleščine, so tisti s področja računalništva in informatike. To so na primer (računalniška) miška (mouse), trdi disk (hard disk) ali svetovni splet (World Wide Web).
Zelo zanimiv primer je angleška beseda skyscraper. Ta ima v izvirniku metaforičen pomen (nekaj, kar praska (to scrape) nebo (sky)). Zanimiv je predvsem zato, ker je v številnih jezikih ohranil to metaforo (v nemščini Wolkenkratzer, v italijanščini grattacielo, v španščini rascacielo, v francoščini gratte-ciel, v ruščini небоскрёб). Pri slovenskem nebotičniku pa gre le za delni kalk (dobesedni bi bil morda neboprask)
Vpliv angleščine se kaže tudi v frazeologiji. Dandanes so idiomi, kot so biti v tujih čevljih, roditi se s srebrno žlico v ustih ali edina omejitev je nebo, slišati povsem vsakdanje. Uporabljamo jih kot prevode iz angleščine, čeprav zanje obstajajo tudi ustreznice v slovenščini: biti na njegovem/njenem mestu, bogastvo mu/ji je položeno v zibko, vse je mogoče).
Precej sodobnejših kalkov smo omenili že v prejšnjem zapisu.
Nebotičnik je delno spremenjena verzija angleškega skyscraper.
»Čista« slovenščina?
Koliko besed je torej le slovenskih in brez tujih primesi? Ljudje so od nekdaj potovali in se med seboj družili, s tem pa so se prepletli tudi jeziki in kulture. Smiselno jih je preučevati, da bi razumeli človeka in njegov razum, ki je plod mnogih (tujih) vplivov – ki se jih morda niti ne zaveda. Ali kot je zapisal sloviti ruski poet Aleksander Sergejevič Puškin: »Razum je neutruden v oblikovanju idej, kot je jezik neutruden v sestavljanju besed.«
