Čas, v katerem živimo, in njegove politične, zgodovinske ter družbene okoliščine zagotovo vplivajo na trende pisanja in prevladujoče teme v literaturi. Tudi v slovenski literaturi imamo določene teme, ki so prisotne ves čas, in tiste, ki se pojavijo in izginejo. V tokratnem zapisu se bomo dotaknili nekaterih prevladujočih žanrov in tem, ki so prisotni v zadnjem obdobju. Hkrati pa vam predstavljamo tudi nekaj avtorjev in njihovih del, ki so v slovenski literarni prostor vnesli svežino in zanimivost ter obudili določen žanr ali temo. 

KRIMINALKE SO ZAKON

Žanr kriminalnih romanov je v zadnjih letih (p)ostal izredno priljubljen med slovenskimi bralci. Če so literarni kritiki pred desetletjem opozarjali na pomanjkanje kriminalk pri nas, so te dosegle pravi razcvet s pojavom Tadeja Goloba in njegove kriminalke Jezero, po kateri je bila kasneje posneta tudi istoimenska serija. A že pred Golobom so lahko ljubitelji kriminalk uživali v delih Avgusta Demšarja, Sergeja Verča, Maje Novak in Aarona Kronskega. V zadnjih letih so na slovensko literarno tržišče prišle številne trilogije. Mojca Širok je po prvencu Pogodba napisala trilogijo Ljubljana-Rim-Bruselj, v kateri se ukvarja z odkrivanjem prepletenega podzemlja italijanske in slovenske mafije. Tretji del Praznina je izšel v letošnjem letu. Irena Svetek je dobila naziv kraljica slovenske kriminalke, v svoji trilogiji Rdeča kapica, Beli volk in Črni princ odkriva umore, ki se zgodijo v Ljubljani, Kočevskem rogu in Trbovljah. Že omenjeni Tadej Golob je po prvencu Jezero z zgodbami o Tarasu Birsi nadaljeval še v romanih Leninov park, Dolina rož, Virus in Koma. V letošnjem letu je novo kriminalko Čmrljev žleb izdala tudi Agata Tomažič, ki nas popelje v gorsko vasico Strmčnik, kjer pod snegom odkrijejo truplo.

Tisto, kar krasi vse omenjene kriminalne romane, je njihova struktura, saj niso več tako predvidljivi in bralcu ves čas odpirajo številna vprašanja, dvome, razmisleke in drugo.

FANTAZIJSKA LITERATURA

Z romanom Strašilka Davorke Štefanec je fantastika znova postala bolj priljubljen žanr. Vznemirljiva zgodba se dogaja v fantazijskem svetu Podsveta, ki opisuje dolino reke Soče. Tudi mlada pisateljica Julija Lukovnjak slovenske bralce privablja s svojo sago o Edgarju Kaosu, magičnem petnajstletniku, ki se znajde v svetu pošasti. V letošnjem letu je izšel drugi del trilogije z naslovom Svet je senca. Še en, ki se loteva tega žanra, je Jakob Konda s svojima romanoma Skrivnost srži in Padec magije. Njegova zgodba je epska pripoved o junaku Ganeju, dobrem in pogosto zamišljenem bojevniku v prizadevanju, da bi zaščitil zadnjo silo dobrega in lepega na svetu.

Čeprav fantazijska literatura morda ni tako priljubljena kot drugi žanri, so prav omenjeni avtorji prispevali k njeni večji prepoznavnosti. S svojimi deli niso spodbudili le mladih, temveč tudi odrasle bralce k branju tovrstnih knjig, ki so v slovenščini včasih veljale za manj kakovostne v primerjavi s tujimi izdajami.

DRUŽINSKE DRAME

Teme, ki so v slovenski literaturi ves čas prisotne, se dotikajo preteklosti, dogodkov, ki so vplivali na usode družin, trpljenja protagonistov, revščine, socialnega okolja, iskanja identitete itd. Zgodovinsko so družbeni romani tisti žanr, po katerem bralci najraje in največkrat posežejo. V zadnjem obdobju je eden takšnih romanov z globokim pomenom roman Veronike Simoniti Ivana pred morjem. V njem nam v pripovedi protagonistke, ki se iz Pariza vrne v Primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame pred prodajo, odkriva zgodbe ene družine različnih generacij v različnih časih in vezi, ki so se stkale med njimi. 

Podoben roman je tudi Od dneva in noči avtorice Miriam Drev, v katerem se družinska preteklost odkriva s pomočjo pisem. Bralec se sprehodi v čas tik po drugi svetovni vojni in v 60. leta 20. stoletja, v zgodbe, razpete med Ljubljano in Londonom. Pomembne odločitve članov družine zaznamujejo življenja različnih generacij. Tudi Feri Lainšček se v romanu Petelinje jajce, ki je nadaljevanje Kurjega pastirja, ukvarja z lastno družinsko preteklostjo, odkriva spomine na otroštvo, starše in prekmursko revščino ter prikaže različno življenje generacij, ki živijo v enakem okolju. Avtobiografske elemente najdemo tudi v romanu Beli konjiček Sebastijana Preglja, v katerem lahko prisluhnemo pripovedi prababice pravnuku. Pred bralčevimi očmi zaživi stoletje osebne in družinske življenjske zgodbe, ki je obdana s kolektivnim in osebnim spominom.

ZGODOVINSKI ROMANI MALO DRUGAČE

Če se dotaknemo še zgodovinskih romanov, ki v svoji klasični obliki niso več tako priljubljeni, sta v zadnjem času izšla dva, vredna omembe. Tone Partljič v romanu Veter z vzhoda pričuje o svojem rojstnem mestu Mariboru v 30. letih 20. stoletja. V središču zgodbe so dijaki, ki se jim odpira pogled na svet in se zapletajo v številne težave, povezane s časom, v katerem živijo. Vlado Žabot pa nas v romanu Gral popelje v čas prve svetovne vojne. Pisatelj obudi od mrtvih zavržene, pozabljene vojne ujetnike in jih spremeni v živa duhovna bitja sodobne fikcije. Bitja se znajdejo v nekakšnem labirintu, neznani pokrajini, njihova odrešitev pa je odvisna od človeške medsebojnosti in ljubezni do bližnjega. Lahko bi rekli, da gre za roman, v katerem se prepletata fikcija in fakcija, preteklost in sedanjost.

KNJIGE SO EDINSTVENA PRENOSLJIVA ČAROBNOST 

Stephan King pravi, da so knjige edinstvena prenosljiva čarobnost, kar vsekakor velja, ne glede na to, kateri žanr berete, katere teme so vam blizu in kakšne knjige imate radi. Vsakdo v plejadi knjig zagotovo najde tiste prave zase, če pa ste bolj pogumni, posezite tudi po določenem žanru, ki vam sicer ni blizu. Kdo pravi, da po dobrem ljubezenskem romanu ne boste želeli prebrati kriminalke ali znanstvene fantastike? Žal je v sodobni slovenski literaturi še vedno premalo hibridnih žanrov, v katerih bi se prepletalo ravno tisto, kar navidezno ne gre skupaj.

Pričujoči zapis naj bo le majhno kazalo o smernicah v zadnjem obdobju, saj je književnost živa sila, v kateri nenehno prihajajo nove teme, ideje, sporočila, le žanri ostajajo v svojih tirnicah. Čarobnost knjige pa ostaja in vas bo navdušila, če ji boste dali priložnost, čas in pozornost.