V svetu, ki je raznolik in večjezičen, je kultura v jezikih globoko zakoreninjena. Jeziki ne omogočajo le komunikacije med ljudmi, temveč tudi ohranjajo, izražajo in širijo bogastvo kulturnih izrazov po vsem svetu. Vsak jezik je edinstven in s seboj nosi zgodovino, tradicijo, vrednote ter estetske in umetniške vidike. Poletje je čas, ko smo za kulturo bolj odprti kot med letom: po vsej Sloveniji se odvijajo glasbeni in filmski festivali, na plaži imamo več časa za branje knjig, na dopustu pa obiskujemo galerije, muzeje ali arhitekturne posebnosti krajev, v katerih bivamo.

Ni presenetljivo, da se zato ravno poleti marsikomu od nas utrne ideja o učenju jezika, ki nas je navdušil s svojo kulturo. Letošnji avgust bo mesec, v katerem bomo pogledali, kako se prepletata jezik in kultura – katera vrsta kulture prevlada v katerem jeziku oziroma katera so tista kulturna dela, ki predstavljajo določen jezik.

Oglejmo si primere iz treh držav – naše sosede, ene iz Evrope in ene bolj oddaljene. Na kaj pomislite, ko slišite …

• Hrvaška? Na glasbo, ki je zaznamovala stare in mlade generacije tudi v Sloveniji, na kulturo uživanja ob pitju kave (ali katere koli druge pijače – »idemo na kavu« zajema vse), na kravato, ki so jo izumili Hrvati, marsikateri tujec verjetno na Dubrovnik, ki ga je med zvezde izstrelila serija Igra prestolov …

• Nemčija? Na dekleta v tradicionalnih nošah z litrskimi vrčki piva v močnih rokah, klobase, strogo delovno etiko, visokokakovostne izdelke, avtomobilsko industrijo …

• Kitajska? Na Daljni vzhod, posebno pisavo, horoskop, borilne veščine, kitajsko kulinariko, čaj …

Vsaka država se ponaša z mnogimi posebnostmi, mi pa se bomo tokrat osredotočili na tiste, pri katerih je bolj v ospredju jezik.

Brez jezika ni kulture

Jezik je ključni element kulture. Znotraj jezika se prenašajo ideje, prepričanja, zgodbe, miti, pesmi, pripovedi in še veliko več. Jezik oblikuje našo identiteto, način razmišljanja in dojemanje sveta okoli nas. S pomočjo jezika se prenašajo tradicije, običaji, vrednote in navade, se čimer se skozi generacije ohranja tudi kulturna dediščina. Na svetu obstaja več kot 7000 jezikov, kar odraža izjemno raznolikost kultur. Vsak s seboj nosi edinstvene kulturne izraze, ki se razvijajo skozi stoletja.

Afriški jeziki, kot so svahili, hausa, igbo, amharščina in arabščina, odražajo bogato kulturno dediščino tega kontinenta, z njimi pa se izražajo zgodbe, mitologija, glasba, ples in verske tradicije afriških ljudstev. Azijski jeziki, kot so kitajščina, hindijščina, japonščina, korejščina in vietnamščina, predstavljajo filozofijo, literaturo, tradicionalno medicino, kulinarične tradicije in druge vidike azijske kulture. Tudi evropski jeziki odražajo bogato zgodovino, umetnost, literaturo, filozofijo in tradicije posameznih evropskih narodov.

Učenje jezika skozi prizmo kulture

Učenje jezika je več kot le pridobivanje jezikovnih veščin. Da bi v celoti razumeli in izkoristili jezik, je pomembno, da se poglobimo v kulturo, iz katere je jezik izšel. Kulturna dela, kot so literatura, filmi, glasba in umetnost, ponujajo dragocen vpogled v jezikovno in kulturno ozadje določene skupnosti. Vsak narod ima svojo močno točko na področju kulturnega ustvarjanja – tudi na slovenskih televizijskih programih lahko na primer redno gledamo francoske filme, korejski pop je zasvojil mlade po vsem svetu, ruski klasiki pa so obvezno čtivo vsakega srednješolca. Ta mesec se bomo posvetili izstopajočim kulturnim dosežkom in se vprašali, v kolikšni meri so bili ti vzrok za začetek učenja tujega jezika.

Literatura – najosnovnejši in hkrati najbogatejši kulturni medij

Literatura je eno izmed najmočnejših sredstev za razumevanje jezika in kulture. Branje literarnih del v izvirnem jeziku nam omogoča vstop v miselni svet avtorja ter nam ponuja vpogled v vrednote, običaje, zgodovino in družbene razmere določene kulture. Skozi literaturo se srečujemo z različnimi slogi pisanja, idiomi, besednjaki ter značilnostmi jezika, ki so značilne za posamezno kulturo. Pri branju kulturnih del se ne naučimo zgolj jezikovnih izrazov, temveč se seznanimo tudi z družbenimi, političnimi in filozofskimi vidiki določene kulture.

Literarni velikani, kot so Dostojevski, Tolstoj, Shakespeare in Descartes, so soustvarili današnji svet. Želja po branju njihovih del v izvirniku nas žene v spoznavanje jezika ali učenja nove pisave, vsaka usvojena beseda pa nas zbližuje z veličastno zapuščino pisateljskih in pesniških veleumov.

Sodobno učenje s filmom in televizijo

Film in televizija sta pomembni vizualni orodji za spoznavanje jezika in kulture. Gledanje filmov in televizijskih oddaj v izvirnem jeziku nam omogoča slišati naraven govor, izrazoslovje in naglas govorcev. Poleg tega nas ti mediji popeljejo v svet zgodovine, tradicij, običajev in vrednot, ki so značilne za določeno kulturo. Učenje jezika skozi film nam omogoča tudi razvijanje našega posluha za jezikovne nianse, kot so sleng, lokalni naglasi in idiomatski izrazi. Dobimo občutek za jezik, posledično pa se nam ni treba vseh pravil učiti na pamet, pač pa se nam nekaj preprosto »sliši v redu«. 

Južnoameriške telenovele so povzročile razmah zanimanja za španščino, danes pa so štafeto predale turškim uspešnicam. Angleščina je ravno s filmsko industrijo postala lingua franca, ena prvih asociacij na Indijo pa je postal Bollywood.

Univerzalni jezik glasbe

Glasba je univerzalni jezik, ki presega meje besed. Poslušanje glasbe v izvirnem jeziku nam omogoča, da se z jezikom in kulturo povežemo na čustveni ravni. Glasbeni teksti nam ponujajo priložnost za raziskovanje besednjaka, rime, slogov in liričnih tem, ki so značilne za določeno jezikovno skupnost. S petjem pesmi v izvirnem jeziku se naučimo izgovorjave, intonacije in ritma ter pridobimo boljši občutek za sestavo povedi. Tudi na glasbenem področju prednjači angleščina, ne moremo pa zanikati niti močnega vpliva balkanske glasbe na več generacij Slovencev, ki hrvaško ali srbsko govorijo prav zaradi glasbe naših južnih sosedov.

Mesec kulturnih idej

Brez kulture v resnici ne zmoremo obstajati, saj nas obdaja, kjerkoli se znajdemo. Izkoristimo jo za prvi stik s tujim jezikom ali pa le uživajmo v njeni slovenski prevedeni različici. Vemo, da kultura bogati, zato spoznajmo njene bisere iz različnih jezikov. Poletni meseci in dopusti naše možganske kapacitete sprostijo ravno toliko, da vanje lažje spustimo novo knjigo, film ali pesem.