Jezik je podivjal





AVTOR: JANA ŽIGON

Zmešane besede

Če zmešamo čokolado in ladjo
dobimo čokoladjo,
pa ta nesrečna čokoladja
sladkosnede potnike privablja
in potem potone sredi oceana,
ker potniki pozabijo, da je to ladja in ne hrana. 
Andrej Rozman Roza: Zmešane besede, Rimuzine in črkolazen, MK 2019.
Čudovita poezija Andreja Rozmana Roze slikovito predstavlja prožnost jezika in to, kako razmišljanje izven okvirjev poraja ustvarjalnost v jeziku. Uporaba že uveljavljenih in preizkušenih izrazov je sicer varna in učinkovita, a tudi statična. Ker z jezikom označujemo realnost okrog sebe, ki se spreminja, so spremembe v jeziku pravzaprav naravna posledica. V prvem novembrskem zapisu bomo razmišljali, kaj so neologizmi (in kako se razlikujejo od tujk), dotaknili pa se bomo tudi izbora za besedo leta in neologizem leta. Vprašali smo se tudi, kako besede najdejo svojo pot do slovarja, in prišli do zanimivih ugotovitev. 
Ker z jezikom označujemo realnost okrog sebe, ki se spreminja, so spremembe v jeziku pravzaprav naravna posledica.

Ker z jezikom označujemo realnost okrog sebe, ki se spreminja, so spremembe v jeziku pravzaprav naravna posledica.

Se dobimo na brunchu ali kočerji?

Tujke (brunch) so besede, ki so prevzete iz tujih jezikov, slovenščini pa se delno ali popolnoma prilagodijo. Neologizem ali novotvorjenka (kočerja) pa je nova beseda ali besedna zveza, ki še ni splošno uveljavljena, nastane pa lahko na podlagi zbornega knjižnega jezika, pogovorne slovenščine in tudi tujih izpeljank. Neologizme tvorimo po besedotvornih postopkih (izpeljava, sestavljanje, zlaganje in sklapljanje). Mogoče ste že ujeli neologizme, kot so kočerja (kosilo + večerja – obrok hrane, ki se jé pozno popoldne namesto kosila in večerje), predboživčnost (pred + božič + živčnost – predbožična živčnost), kratkič (SMS), mariboring (Maribor + boring). Tudi epidemija koronavirusa je prinesla veliko novih besed (koronakriza, megazakon, prekužiti), poleg tega pa so že uslovarjene slovenske besede dobile nove pomene in odtenke (na primer beseda rahljanje). »Korona« je na portalu Fran že našla svoje mesto, večina zgoraj napisanih neologizmov pa še ne. Kdaj novo besedo umestimo v slovar?
Tudi z lidlastim telefonom lahko pošiljamo kratkiče.

Koliko kratkičev na dan pa vi pošljete?

Dolgo potovanje besede do slovarja

Slovenski jezik je svoj prvi slovar dobil že v času izhajanja prvih slovenskih knjig v 16. stoletju. Slovar slovenskega knjižnega jezika je prvič izšel v 70. letih 20. stoletja, danes pa lahko besede udobno poiščemo na spletnem portalu Fran, ki na enem mestu združuje slovarje in vire Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Slovarji nastajajo na podlagi obsežnih korpusov elektronskih virov, iz katerih lahko razberemo pogostost rabe novih besed. Da se beseda uvrsti v slovar, se mora dovolj pogosto pojavljati v raznovrstnih besedilih in pri večjem številu uporabnikov v širši skupnosti. To pomeni, da neologizma črkolazen Andreja Rozmana Roze – genialen, kot je – v slovarju po vsej verjetnosti ne bomo našli, saj ga uporablja le en avtor. Slovaropiske in slovaropisci pa v slovar vključijo tudi besede, ki se morda v korpusih ne pojavljajo pogosto, a so pomembne za razvoj sodobne družbe (ženska poimenovanja, npr. filmarka). Nekateri neologizmi se hitro »primejo«, drugi gredo prav tako hitro v pozabo. Nekateri se celo znajdejo na prestižnem seznamu za izbor besede leta!
Slovaropiske in slovaropisci v slovar vključijo tudi besede, ki se morda v korpusih ne pojavljajo pogosto, a so pomembne za razvoj sodobne družbe (ženska poimenovanja, npr. filmarka).

Slovaropiske in slovaropisci v slovar vključijo tudi besede, ki se morda v korpusih ne pojavljajo pogosto, a so pomembne za razvoj sodobne družbe (ženska poimenovanja, npr. filmarka).

Kandidatke za besedo leta so tudi neologizmi: jezik je ploden, živ …

Izbor za besedo leta poteka od leta 2016, glavno merilo za zmagovalko pa je aktualnost, ki velja za obdobje enega leta. Večina finalistk za besedo neleta 2020 je bila povezana s pojavom pandemije (14 dni, neleto, cepivo, rahljanje, karantena, predihovalnik, pozitiven) in drugih dogodkov, ki so zaznamovali duh časa (kolesarjenje, šolotožje, mehurček, Zoom). Zmagala je karantena, najizvirnejši neologizem leta pa je wuhobran, skovanka besed Wuhan, uho in bran(iti), ki bo mogoče našla svoje mesto (poleg zatilja) v sprotnem slovarju, če ne bo prej izzvenela. 
Še leto poprej, leta 2019, je bilo za besedo leta izbrano podnebje. Kot je povedal vodja Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Kozma Ahačič, izbor besede kaže na aktualnost besede in na njen spremenjen pomenski odtenek. Pred desetletjem ali dvema je večina ljudi podnebje dojemala zgolj kot del zemljepisnega učbenika, danes pa to besedo govorci v hipu povežemo s podnebnimi spremembami in jo združimo z novimi občutki: zaskrbljenost, žalost in tesnoba – pa tudi jeza in razočaranje. Med finalistkami so bile tudi brezogljični, milenijec, nebralec, novinec, prisilka, šarcizem, skiro, trgovinska vojna in volk. Kot vidimo, se med njimi skrivajo tako neologizmi in tujke, ki jih lahko v Franu že najdemo (milenijec), kot tudi neologizmi, ki se v slovar (še) niso uvrstili (šarcizem).
Drečke so obvezna oprema za vsakega pasjega lastnika. Oh, jezik je res čaroben.

Drečke so obvezna oprema za vsakega pasjega lastnika. Oh, jezik je res čaroben.
Leta 2018 je javnost za besedo leta izbrala čebelo, najboljši neologizem leta pa je postala drečka (vrečka za pobiranje pasjih iztrebkov). Vsaka beseda je nekoč pravzaprav bila neologizem, kot pravi Marko Snoj, od uporabnikov jezika pa je odvisno, ali bo beseda zaživela. Tak primer je tudi zdaj že 40-letna beseda grenivka, ki smo jo ob začetku uvoza iz drugih držav poimenovali kar grapefruit. Slovenska ustreznica se je hitro prijela in slovenskega jezika verjetno ne bo več zapustila. Leta 2017 so zmagali evropski prvaki, med kandidatkami za besedo leta pa se je znašla tudi nova beseda kriptovaluta, ki se je uvrstila tudi v SSKJ. Leta 2016, ko je slovenska javnost na pobudo ZRC SAZU prvič izbirala besedo leta, je bila med kandidatkami izbrana beseda begunec. Vsakič, ko pomislimo na pretekle izbore za besedo leta, se v naših mislih sprožijo spomini na dogodke tega leta – tudi to je moč besed. 

… in čaroben!

Vsaka skupnost poraja svoje navade in z njimi povezano besedje. Pomislite samo, koliko neologizmov skujejo otroci, ki se vsak dan učijo označevati svet okrog sebe. Zdaj pa še naloga za drage bralce: Kako bi poimenovali občutek prvega šolskega dne? Kaj pa občutek ob koncu delovnika v petek? Univerzalni občutek tesnobe v nedeljo pred ponedeljkom? Morda bodo prvi predlogi nerodni in neposrečeni, a kdo ve, v prihodnosti bomo te besede morda že lahko poiskali v Franu. Prav to je čarobnost jezika – da v njem preizkusimo vso svojo kreativnost. 

Jana Žigon

JANA ŽIGON

​LANGUAGESITTERKA® ZA ITALIJANŠČINO

Jana Žigon
LANGUAGESITTERKA ZA ITALIJANŠČINO IN SLOVENŠČINO

Prijavite se na e-novice: