|
Zadnje čas je ta blog nemarno zapostavljen, revež prezrto sameva, zato bomo v decembru izkoristili vsako priliko in nepriliko, da vanj oz. nanj zapišemo še tako trivialno bedarijo, da ga malo podkrepimo in nabašemo. Ko rečem mi, mislim jaz.
Danes so jo končno montirali. Tablo. Če bi vam povedal, kako prekleto težko je v Ljubljani dobiti tako tablo, mi ne bi verjeli. Očitno so vsi, ki izdelujejo tovrstne zadeve, zasuti z naročili, ker se na povpraševanja sploh ne odzovejo, ko pa enkrat se, čakaš na tablo doooolgo časa. Očitno gre za hudo perspektivno panogo, krizi navkljub (velja upoštevati, če se boste želeli prekvalificirati). |
|
No, danes je prispela (skupaj z okvirjem) in hišna mojstra sta jo privijačila na kandelaber. Zdaj ponosno štrli z njega in obsijana s soncem mimovozečim naznanja, da smo tu, po stopnicah dol, druga vrata desno (ok, da smo druga vrata desno, ne piše, je pa res). In zdaj lahko čakam, da se kak butelj vanjo zaleti s previsokim kombijem. Ali pa, da jo odpihne veter. Ali pa uniči sneg. In dež. In mraz. Ampak to bo že štof za naslednjo objavo.
Mart
