Avtor: LARA KRAŠOVEC

»Greva na kavo?« naenkrat zasveti ekran mojega telefona. Prijateljici odgovorim: »Seveda, kam bi šla?«, čeprav se mi že zdi, da bo odgovor videti nekako tako: »Hm, v Italiji sva bili že zadnjič … Greva v Avstrijo?« Dobrih 15 minut kasneje nama že pomahajo na slovensko-avstrijski meji in čez naslednjih 15 minut že srkava odlično avstrijsko kavo. Kot vedno se tudi tokrat odpraviva na avstrijsko Koroško, in sicer v Beljak, ki je sedmo največje avstrijsko mesto. 

V Villach, kot Beljaku pravimo skoraj vsi Kranjskogorčani, pa se ni treba odpraviti samo na odlično kavo, saj nudi še vrsto drugih zanimivosti. 

Na severu Beljaka naletimo na grad Landskron, ki je odlično ohranjen in leži na 800 metrih nadmorske višine, kjer ga obkrožajo čudoviti gozdovi. Turisti se lahko sprehodijo okrog obzidja in uživajo v razgledu na Osojsko jezero. Poleg tega imajo na gradu tudi kavarno in restavracijo, v kateri obljubljajo pravo kulinarično doživetje. 

Poleg že omenjenega Osojskega jezera je izredno priljubljeno tudi jezero Faaker See, ki leži sedem kilometrov jugovzhodno od Beljaka. Gre za več kot dva kilometra dolgo in približno kilometer in pol široko jezero, ki leži ob vznožju 2143 metrov visoke gore Mittagskogel. Jezero je znano po kristalno čisti vodi, ki slovi po svoji turkizni barvi. Ker se v poletnih mesecih temperature vode povzpnejo tudi do 27 stopinj, je jezero odlično za kopanje, urejene plaže okoli njega pa so primerne za sončenje. Poleg tega je vožnja z motornimi čolni tam prepovedana, tako da je jezero tudi zelo varno ter primerno za vožnjo s kajaki in kanuji, ribarjenje in jadranje. 

Zame najbolj zanimiva in zabavna atrakcija je Opičja gora, ki zagotovo ni tipičen živalski vrt, kjer bi obiskovalec samo opazoval živali in dogajanje okoli njih, temveč gre za park, v katerem je obiskovalec prav v središču dogajanja v življenju 155 japonskih makakov, ki tam prebivajo. Na ta način lahko izvemo ogromno o življenju in navadah teh opic, saj jih lahko opazujemo v njihovem naravnem okolju. 

Poleg čudovite narave Beljak ponuja tudi nekaj za tiste, ki so željni potovanja v času. Zanimiv je namreč tudi njihov muzej vozil, kjer si lahko ogledate zelo veliko vozil, s kakršnimi so se vozili že naši stari starši, kar je lahko izredno zanimivo tudi za otroke. V muzeju imajo na ogled vozila iz let od 1927 do 1977, in sicer vse od avtov in motornih koles do skirojev in mopedov. 

Včasih pa si ne zaželimo nič drugega kot le sprehod po mestnem jedru, malce pohajkovanja po trgovinicah in ob koncu zasluženo kavico oziroma sladoled. Prav to si lahko privoščite tudi ob ogledu majhnega in prikupnega mestnega jedra Beljaka, ki ga povezujejo številni mostovi čez reko Dravo. Dober začetek pohajkovanja po mestu je zagotovo glavni trg, ki ga imenujejo »Hauptplatz« in se nahaja v samem središču mesta. Prav na sredini glavnega trga se nahaja tudi ena izmed pomembnih znamenitosti mesta, ki jo domačini imenujejo »Pranger«. Gre za steber, na katerem so zelo slikovito upodobljene kazni za storilce različnih kaznivih dejanj. Na zgornjem delu, ki ima obliko piramide, so tako upodobljeni bičanje, rezanje rok, iztikanje očes in rezanje ušes.

Da pa do takih in podobnih kazni ne bo prišlo, je dobro, da se pred odhodom v Beljak seznanite z nekaj osnovnimi frazami, s katerimi se tam da preživeti. Šalo na stran, očesa vam tam zagotovo ne bodo iztaknili, se boste pa sami lažje znašli, če boste vedeli, kakšna nemščina vas čaka. Predvsem vas prebivalci Beljaka nikoli ne bodo pozdravili z dobro poznanim izrazom »Guten Tag«, temveč vam bodo rekli »Grüßgott«, kar je podobno našemu »Bogdaj«. Poleg tega se od vas tudi ne bodo poslovili z izrazom»Auf Wiedersehen«, ki ga že poznate, temveč bodo rekli »Auf Wiederschauen«, kar je sicer zelo podobno, pa vendarle malce posebno. Prav tako vam bodo ob nakupovanju tudi vrečko ponudili drugače kot kjerkoli v Nemčiji. Vprašali vas bodo namreč »Möchten Sie ein Sackerl?«, pri čemer je »Sackerl« vrečka, besedo pa bodo tudi izgovorili na precej drugačne način, kot ste jo ravnokar prebrali in slišali v svoji glavi. 🙂 

Ker pa po vsem pohajkovanju človek hitro postane lačen (jaz za to ne potrebujem pohajkovanja, haha), je treba omeniti tudi, kje je dobro jesti in piti. Na glavnem trgu se nahaja Cafe – Bistro Bellini, na terasi katerega lahko uživate na sončku in se najeste prav kadarkoli. Do 11. ure namreč ponujajo zajtrke, kasneje pa odlične malice in kosila, ki so nekakšna mešanica avstrijske in italijanske kuhinje, tako da lahko prav vsak najde kaj zase. Poleg tega je zelo pomembno dejstvo, da ponujajo tudi odlične in okusne vaflje.  

Moj skrivni nasvet, ki pa sploh ni tako skriven, je sladoled v nakupovalnem središču Atrio. Ker ni boljšega, kot da si po dolgem in napornem nakupovanju privoščiš kepico sladoleda (ali pa dve, tri … :)), prav to počnem že 10 let. Zaradi preizkušenosti metode zagotavljam, da stranskih učinkov razen sreče po nakupovanju ali ublažitve postnakupovalnega razočaranja ni.