Filmska kultura

Tujega jezika se učimo tudi z gledanjem televizije. Verjetno je marsikdo odraščal ob gledanju risank na Cartoon Networku in mimogrede ujel kakšno angleško besedo, pred leti pa je pravo »španščinamanijo« povzročila telenovela Esmeralda. Nekateri narodi so še posebej močni v filmski industriji. Te je smiselno izkoristiti pri učenju tujega jezika, saj z gledanjem združujemo prijetno s koristnim – vsi pa dobro vemo, da informacije dalj časa ostanejo v glavi, če so tja prišle v sproščenem vzdušju in z iskreno notranjo motivacijo. Katere države so torej tiste, ki se ponašajo s še posebej izstopajočo filmsko kulturo?

Slika 1: Ena prvih asociacij na filmsko kulturo je Hollywood.

Filmi 

Na prvem mestu je seveda kalifornijski Hollywood, ki letno proizvede na tisoče celovečercev, serij in neodvisnih projektov. Hollywood je fantastičen promotor ameriške angleščine, ki se je učimo praktično vedno, ko prižgemo televizijo. Verjetno prav nobena druga vrsta kulture v ZDA ne prednjači tako močno kot prav filmska.

Tik za petami mu je indijski Bollywood, ki v Sloveniji morda ni tako priljubljen, v Indiji in Aziji nasploh pa prav gotovo. Azija ima tudi sicer bogato filmsko kulturo: Kitajska, Hongkong, Južna Koreja in Japonska so znani po kakovostni filmski produkciji in prispevajo k širjenju priljubljenosti azijskega filma po svetu.

V Evropi je ena najpomembnejših francoska filmska industrija, ki je znana po svoji bogati kinematografiji, filmskih festivalih, kot je Cannes, ter priznanih režiserjih, igralcih in producentih. Tudi britanska filmska industrija je močna in raznolika. London je eno najpomembnejših filmskih središč v Evropi, kjer potekajo številne filmske produkcije, vključno s studii, kot sta Pinewood in Shepperton. Nemška filmska industrija ima dolgo zgodovino ter je znana po svojih umetniških in inovativnih pristopih k filmu. Mesto Berlin gosti pomemben filmski festival, Berlinale, ki pritegne filmske ustvarjalce z vsega sveta. Italija je znana po svoji bogati filmski dediščini, še posebej po obdobju italijanskega neorealizma. Njeni režiserji in igralci so močno prispevali k razvoju filmske umetnosti. Prav tako ima pomembno filmsko tradicijo Švedska, ki jo poznamo predvsem po delu Ingmarja Bergmana, enega najbolj cenjenih filmskih režiserjev v naši zgodovini. Za Slovence pa je omembe vredna tudi Poljska, kjer ustvarja slovenski režiser Mitja Okorn, ki je tam zaslovel z romantičnima komedijama Pisma svetemu Nikolaju in Planet samskih.

Slika 2: Bollywood vsako leto izda na tisoče filmov.

Serije

Tudi med ustvarjalci serij med najvidnejše sodijo ravno zgoraj omenjene države. Platforme, kot sta denimo Netflix in Amazon Prime, so postale nujno zlo vsakega, tudi slovenskega, gospodinjstva.

Mimo hollywoodskih ne moremo – teh je toliko, da lahko prav vsakdo najde kaj za svoj okus, pri nas pa so priljubljene tudi angleške s svojim značilnim humorjem (Allo, allo, Samo bedaki in konji, Monty Python …). Tudi kitajske serije so, denimo, odličen vir avdiovideo materialov za učenje kitajščine.

Posebno mesto pa zasedajo telenovele, ki niso razlog le za povečano zanimanje za učenje tujega jezika, pač pa tudi za državo nasploh – njeno kulturo, naravo, ljudi in navade. V zadnjih letih so turške serije odvzele krono španskim telenovelam. Turčija je lastne nadaljevanke na mednarodni trg začela izvažati že na začetku 21. stoletja, zdaj pa je že nekaj let v svetovnem merilu po deležu izvoza tik za ZDA. Ponaša se z neomajno podporo vlade, ki se zaveda pozitivnega vpliva na turizem in prepoznavnost – Vzhodnoevropejci se lahko skupaj z Bližnjim vzhodom štejemo med njihovo ciljno občinstvo, tako rekoč vrata v Evropo. V Sloveniji so priljubljene tudi serije, posnete v državah bivše Jugoslavije. Tako po televiziji spremljamo srbske serije Klan, Sence nad Balkanom, Družina, Cena uspeha, Morilci mojega očeta, Andrija in Andjelka ter Blok 27, bosansko Nor, zmeden, normalen inhrvaški seriji Botri ter Območje brez signala. Srbskih serij ne spremljamo le pri nas; njihovo kakovost so opazili celo v Braziliji. Leta 2015 so v Srbiji uvedli zakon o državni finančni podpori produkcije, od takrat pa je država za produkcijo serij in filmov namenila več kot 100 milijonov evrov. Vsekakor je v Srbiji filmska kultura med najpomembnejšimi.

Slika 3: Platforme, ki predvajajo serije, so zadnja leta še posebej priljubljene.

Animirani filmi

Krtek, Jajo in Pajo, A je to, Palček Smuk – vse te legendarne risanke, brez katerih si ne moremo predstavljati otroštva, prihajajo iz nekdanje Češkoslovaške. Pa hrvaški Mali leteči medvedki in Profesor Baltazar! Tu so še poljska Lolek in Bolek ter Medvedek Uhec, italijanske Linea, Kolcamož in Kalimero, nemška Pipi in Melkijad, švicarski Pingu, francoska Barbapapa, belgijski Smrkci, britanske Barney, Mojster Miha, Lokomotivček Tomaž, Pujsa Pepa ter Gasilec Samo, španska Palček David, ruska Maša in Medved … Risanke našega otroštva prihajajo večinoma iz Evrope. Tudi Slovenija je postregla s klasikama Medved Bojan in Zverince iz Rezije. Vendar ne pozabimo na japonske Čebelico Majo in Pokemone, eden njenih glavnih adutov v filmski kulturi pa je tudi anime. Nenazadnje pa so tu še Združene države Amerike, kjer so ustvarili Pink Panterja, dvojec Tom in Jerry, Popaja, Simpsonove, South Park, Bugs Bunnyja … Od tam prihajajo tudi velikani risane umetnosti Disney, Pixar in Warner Bros.

Slika 4: Češkoslovaška je bila prava zakladnica risank naše mladosti. Mednje spada tudi Krtek.

Kultura je gonilna sila za ustvarjanje izjemnih filmskih del

Filmska industrija je postala ena najmočnejših oblik kulturnega izražanja, ki združuje različne kulture, jezike, ideje in tradicije. Kultura v filmski industriji se odraža tako v vsebinah filmov kot tudi v ustvarjalnih pristopih in tehnikah, ki jih uporabljajo filmski ustvarjalci. Različne države in regije v svet filma prinašajo svoje edinstvene perspektive in kulturne identitete, kar bogati filmsko krajino ter občinstvu omogoča raznolik vpogled v svet okoli nas. Filmska industrija služi tudi kot močno orodje za ohranjanje in širjenje kultur, saj omogoča izmenjavo zgodb, tradicij in vrednot med različnimi skupnostmi. Ljudje se lahko skozi filme povežejo in bolje razumejo raznolikost človeštva ter ozavestijo lastno kulturno identiteto. Filmska industrija ima moč, da ustvarja trajen pečat na globalni ravni, in pomembno je, da to moč uporabimo za promocijo kulture, raznolikosti in vključevanja ter gradnjo bolj povezanega sveta skozi umetnost filma.

Kaja Galič Lenkič
LANGUAGESITTERKA ZA SLOVENŠČINO, RUŠČINO IN FRANCOŠČINO

Prijavite se na e-novice: