Moji prvi spomini na slovenski knjižni sejem segajo v čas osnovne šole, ko smo se nadobudni osnovnošolci z delovnimi listi sprehajali po sejmišču in si ogledovali številne razstavljene knjige. Morda se takrat nisem toliko zavedala pomena sejma, toda prepričana sem, da je bil ta stik s knjigo, avtorji in dogodki pomemben, da sem se kasneje zaljubila v literaturo. 

Že 39. slovenski knjižni sejem bo letos potekal med 21. in 26. novembrom na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Lani se je sejem namreč vrnil tja, kjer se je začel, čeprav sama menim, da je bil Cankarjev dom žlahtnejši in knjigi bolj pisan na kožo. A ker se o okusih ne razpravlja, si raje poglejmo zanimivosti z letošnjega knjižnega sejma!

HOMMAGE KARLU DESTOVNIKU KAJUHU

Vse besede so bile besede

in gospod je še gospod ostal,

delavec bo kakor prej garal

in gospodom polnil sklede.

(V tovarni)

Letošnji osrednji gost sejma je pesnik Karel Destovnik Kajuh, saj obeležujemo stoto obletnico njegovega rojstva. Besedo besedi je slogan letošnjega knjižnega sejma, ki se skriva v prvem verzu pesmi V tovarni. Knjige so besede in besede tvorijo knjige. 

Pesnik upora, revolucionar, pesnik mehkega srca, tragični junak, borec za svobodo … vse to so besede, s katerimi bi lahko opisali Kajuha, ki je bil morda v preteklosti rahlo potisnjen v literarno ozadje, a je v letošnjem letu zagotovo znova oživel. Obiskovalci sejma si bomo lahko na razstavi o Kajuhu ogledali njegova dela, zapiske, fotografije in portrete, prisluhnili dokumentarnemu filmu, recitacijam njegovih pesmi in verjetno še kakšnim zanimivostim.

Navdušuje dejstvo, da bo Kajuhovo pesništvo aktualizirano in povezano z današnjimi pesniki upora. Morda boste tudi sami dobili navdih za kakšno uporniško pesem ali pa morda napisali ljubezensko pismo v slogu Kajuhovih pisem njegovi izbranki Silvi Ponikvar: »Kričal bi od žalosti in od sreče, tako Te ljubim. Od žalosti, ker sem te izgubil, od sreče, ker Te vendarle imam. (…)

50 PROTI 50 ZA SRBIJO

Čitajući dobre pisce dešavaju nam se ponekad čuda. (Ivo Andrić)

Letos se bo občinstvu s svojo literaturo predstavila Srbija. Nobelovec Ivo Andrić, verjetno eden od najbolj znanih pisateljev s področja nekdanje Jugoslavije, je nekoč izjavil: »Med prebiranjem dobrih avtorjev se nam včasih dogajajo čudeži«. Morda se bo kakšen čudež zgodil tudi na sejmu, ob odkrivanju najbolj zanimivih, branih, plodnih srbskih pisateljev in pisateljic.

Razstava srbske književnosti bo v okviru sejma ponudila pregled knjig srbskih avtorjev, ki so izšle v slovenščini, in pregled knjig slovenskih avtorjev, ki so bile prevedene v srbski jezik. V zadnjih letih so lahko slovenski bralci prebirali dela Bojana Krivokapića, Vladimirja Pištala, Aleksandra Gatalice, Davida Albaharija, Dragana Velikića in drugih. Srbski bralci pa so spoznavali dela Draga Jančarja, Ferija Lainščka, Suzane Tratnik, Janija Virka, Gorana Vojnoviča itd. Kdo vse bo na voljo na sejmu, pa preverite sami!

MESTO V GOSTEH

Ali ste vedeli, da se bo letos na sejmu predstavilo rojstno mesto Karla Destovnika Kajuha? Gre za mesto, ki se nahaja v Šaleški dolini, obdano z reko Pako, med najbolj znane znamenitosti pa spadajo Vila Mayer, Kajuhova domačija ter Kavčnikova domačija. V tem mestu so se rodili tudi Josip Vošnjak, Iztok Puc, Herman Šoštanjski in drugi. To je seveda Šoštanj!

STRIP JE VEČEN

V stripovskem kotičku bo na ogled razstava članov Društva slovenskega stripa in sorodnih umetnosti Packa. Obiskovalci bomo lahko spoznali stripovske ustvarjalce, prisluhnili predstavitvam novih stripov, se izobraževali o stripovski teoriji in pridobili avtograme ustvarjalcev stripov. Poleg stripov bodo predstavljeni tudi avtorji ilustracij s 14. Bienala ilustracij.

Namen obeh razstav je stripovsko in likovno umetnost približati bralcem, ne le otrokom, ampak tudi odraslim. Zagotovo bo vsak našel kotiček zase, saj so ilustracije in stripi pomemben del vsake knjige.

GLAVNI IN PISATELJSKI ODER

Tudi tokrat se bodo glavni dogodki odvijali na dveh prizoriščih. Glavni oder bo gostil izstopajoče avtorje z vseh koncev, podeljeval nagrade in priznanja ter vsakomur ponudil zanimive vsebine. Na pisateljskem odru pa bodo potekali pogovori, debate, okrogle mize in stiki bralcev s pisatelji, za kar bo skrbelo Društvo slovenskih pisateljev.

ALI STE VEDELI?

• da bo sejemski prostor letos za skoraj tretjino obsežnejši kot lani,
• da bo za približno 15 % več razstavljavcev,
• da se je lani obisk sejma povečal kar za polovico, na skoraj 46 tisoč obiskovalcev,
• da se je prihodek od prodaje v založništvu (SKD 58) v prvem polletju 2023 nominalno povečal za 4,8 % v primerjavi z enakim obdobjem v 2022,
• da se bodo knjige na odrih predstavile v mnogih oblikah – prek pogovorov, različnih predstavitev, v glasbenih, dramaturških in drugih različicah?
• da se na sejmu podeljujejo tudi nagrade, in sicer Schwentnerjeva nagrada za prispevek k založništvu, nagrada za knjigo leta, nagrada za najboljši literarni prvenec in nagrada za najboljšo poslovno knjigo?

KAJ VAM ŠE PREOSTANE?

Preden se podate na 39. slovenski knjižni sejem, vam preostane le, da si na koledarju označite začetek sejma, tj. 21. november, pripravite bralni seznam oziroma seznam želja ter počakate na podroben program. Če se na sejem ne morete odpraviti peš ali s kolesom, pa si lahko na spletni strani sejma (https://knjizni-sejem.si/) zagotovite tudi brezplačno ali znižano vozovnico za prevoz do sejmišča.

Pred tem pa pobrskajte še po svojih knjižnih policah, kajti zagotovo se najde še neprebrana knjiga ali pa knjiga, ki ste jo začeli brati in predčasno odnehali. Morda je novembrsko vreme kot nalašč za to, da jo znova vzamete v roko. In ne pozabite, da je znanje najboljša naložba ter da se z branjem poberemo tudi takrat, ko se zdi, da se svet vrti v napačno smer in drvi v prepad.