Prvo sredo v februarju vsako leto obeležujemo svetovni dan glasnega branja. Leta 2010 ga je ustanovila organizacija LitWorld z namenom ozaveščanja o pomenu glasnega branja in širjenja pismenosti v celotni skupnosti. Na ta dan na glas berejo v več kot 170 državah po celem svetu. Jezikovni trenerji in trenerke pri LanguageSitterju smo se odločili, da bomo tudi sami dodali košček v mozaik strastnih bralcev. V različnih jezikih bomo prebrali odlomek iz romana najpogosteje prevajanega slovenskega pisatelja. Skupaj z nami proslavite veselje do branja na glas in v zapisu odkrijte, zakaj je pomembno, da na glas ne beremo le malčkom, ampak tudi odraslim. Odkrili boste tudi, zakaj je branje na glas izjemno koristno pri učenju tujih jezikov. Na glas prebrane zgodbe imajo v sebi neverjetno moč, ki nas lahko opogumijo v trenutkih, ko to najbolj potrebujemo – pa tudi če je to »le« govorni nastop v tujem jeziku. Vabljeni k branju. Na glas.

Nekaj dejstev o glasnem branju otrokom*

Zakaj je pomembno, da otroku tudi beremo? Mar za razvoj otroškega govora ni dovolj, da se z njim veliko pogovarjamo? Otroku z branjem na glas ponudimo za tretjino bogatejši besednjak, kot ga sliši v vsakdanjem pogovoru. Ko otroku berete, mu pomagate razvijati domišljijo, zaradi česar bo kasneje v življenju bolj ustvarjalen in empatičen. Otrok s pomočjo zgodb razvija kritično mišljenje in se na podlagi zapletov v zgodbi uči reševanja problemov.

*Vse informacije na temo glasnega branja otrokom sem povzela iz priročnika Skupno branje odraslih in otrok avtoric Ljubice Marjanovič Umek, Urške Fekonja in Kaje Hacin Beyazoglu (MK, 2022).

V šolo z bogatim besediščem

Branje zgodb pomembno prispeva k otrokovemu socialnemu razumevanju oziroma razvoju socialnih in sporazumevalnih spretnosti. Seveda izobrazba staršev in socialno-ekonomski status pomembno prispevata k pogostosti in raznolikosti njihovih spodbud. Raziskovalci opažajo, da se minimalne razlike v razvoju besednjaka pojavljajo tudi med deklicami in dečki – starši naj bi se namreč pogosteje pogovarjali z deklicami in jim več brali kot dečkom. Manj spodbudno okolje za otroka pomeni učinek snežne kepe tudi kasneje v življenju: vrtec in šola pogosto (seveda ne vedno) povzročita, da se razlike med otroki večajo, in ne manjšajo. Otroci, ki prestopijo šolski prag z bogatim besediščem in domišljijo ter velikim naborom zgodb, se laže učijo in so v šoli uspešnejši.

Glasno branje je trening pozornosti

Redno branje otroku je pomembno tudi za razvoj njegove pozornosti. Otrok jo lahko ohranja vedno dlje, kar seveda pripomore k ohranjanju pozornosti pri drugih dejavnostih (igra, kasneje tudi pouk). Odrasel prilagodi trajanje skupnega branja: če beremo malčku, staremu 1 leto, lahko ta zadrži pozornost od 3 do 5 minut, z vsakim dopolnjenim letom starosti pa lahko čas branja podaljšamo za 2 do 5 minut. Če otroku beremo zgodbo, ki jo izbere sam in si jo želi prebrati, bo tudi laže ohranjal pozornost. To velja tudi za večkratno branje iste zgodbe. Ob vnovičnem branju namreč otrok vedno več razume. Glasno branje pomembno prispeva tudi k otrokovemu razvoju govora in ga pripravi na kasnejše samostojno branje. Ko vas otrok že n-tič prosi: Mama, daj, še enkrat mi preberi, mu zato s tem pomagate, da trenira tudi svojo pozornost.

Primer odlične prakse poslušanja: Lahkonočnice

Pristen stik staršev ali skrbnika z otrokom med branjem je nenadomestljiv. Skupno branje s seboj prinaša tudi tople objeme in čustveno povezanost. Vseeno se lahko za popestritev skupaj z otrokom odločimo, da zgodbe (skupaj) tudi poslušamo. Primer odlične prakse je portal sodobnih slovenskih pravljic Lahkonočnice, ki ponuja pester nabor zgodb slovenskih avtorjev in ilustratorjev. Dodano vrednost predstavljajo bralci pravljic – stanovalci domov starejših občanov, ki spominjajo na glasove naših dedkov in babic, in priznani dramski igralci. Čudovit medgeneracijski projekt je porodil tudi logopedske pravljice, s pomočjo katerih lahko mladi poslušalci vadijo težko izgovorljive glasove. Zvočne pravljice so odličen pripomoček za razvoj govora: šele ko slušno dobro razločimo glasove, jih tudi laže izgovorimo.

Kaj pa odrasli bralci?

Branje na glas prinaša različne pozitivne učinke tudi za odrasle: ko beremo na glas, se na besedilo bolj osredotočimo, zato je manj možnosti, da bi med branjem »izgubili« pozornost. Verjetno se vam je v službi po napornem delavniku že kdaj zgodilo, da se med tihim branjem po koncu prebranega odlomka niste spomnili, kaj ste prebrali. Če se takrat vrnete na začetek odstavka in ga glasno preberete, boste iz besedila laže izluščili bistvo. Na glas prebrane besede imajo na bralca večji učinek. Spomnimo se le na kraljeve sle, ki so v srednjem veku pridirjali na konju in nepismenim množicam slovesno prebrali kraljevo sporočilo. Pa tudi če bi takrat ljudstvo znalo brati: bi to isto sporočilo imelo večji učinek, če bi ga prebral vsak zase in potihem, ali bi bilo močnejše, če bi bilo prebrano na glas?

Kaj imajo skupnega glasno branje in tuji jeziki?

Ko so bili na obisku v Sloveniji moji sorodniki iz Argentine, ki sicer ne znajo slovensko, saj so doma vedno govorili špansko, so večkrat z zanimanjem prisluhnili našim pogovorom. Ko sva se z mamo nekega dne pogovarjali, da bi morali za naše goste pripraviti kislo zelje in klobase (seveda v značilnem primorskem narečju), je najstarejši sorodnik, gospod Enrique, začel osuplo ponavljati: »Kislu zele, kislu zele!« Ugotovil je, da je to besedo večkrat slišal od svoje mame, ko je bil čisto majhen. Njegovi možgani so se spomnili slovenske izgovarjave besede »zelje«, čeprav bi v španščini zvenela čisto drugače. S primerom želim povedati, da z glasnim branjem učenci tujega jezika treniramo spomin celic našega glasovnega aparata: tako kot se celice mišic spomnijo, da so že pretekle maraton in ga bodo lahko pretekle znova, tudi glasno branje v tujem jeziku zvok besede temeljiteje zasidra v spomin.

Ko se učimo tujega jezika, je resnično pomembno, da čim večkrat z užitkom glasno beremo. Naš glasovni aparat se mora prilagoditi novim glasovom (samo pomislite, če bi se učili arabsko ali kitajsko) in melodiji jezika, mi sami pa si z učenjem novega jezika gradimo tudi nov delček svoje identitete. Da bi se temu »novemu jazu« laže in hitreje privadili, berimo glasno, saj bomo tako vadili izgovarjavo in hkrati jezik tudi poslušali, po vsej verjetnosti pa si bomo prebrano tudi bolje zapomnili. Naj živi glasno branje!