Avtor: DEANA JEZERŠEK

Učenje tujega jezika je projekt celotne družine, pa tudi če se ga uči samo en družinski član. Družinski člani smo namreč največji kritiki in lahko s pravo pohvalo in spodbudo zelo pozitivno vplivamo na učenje tujega jezika, obenem pa lahko učenje sina, sestre, mame ali dedka s posmehom in neprimernimi komentarji popolnoma zatremo in mu oziroma ji vzamemo voljo in vero v napredovanje. Prav zato se nekatere družine pri nas odločijo za tečaj, v katerem aktivno sodelujejo vsi člani ali nekaj članov družine (družinske tečaje organiziramo za najmanj dva udeleženca). Tako vsi spoznajo pot učenja jezika, dobijo do jezika skupen pozitiven odnos in drug drugega začnejo konstruktivno spodbujati. Sicer pa ima družinsko učenje jezika še nekaj prednosti.

​Čas po službi in šoli lahko zelo hitro mine, ne da bi naredili kaj zares vidnega in ne da bi skupaj preživeli nekaj produktivnih minut. Pri družinskih tečajih je zanimiv že proces dogovarjanja za termin, saj ima vsak svoje obveznosti. V začetku je videti, da je dogovor glede termina nemogoč, ko se pa le uspemo dogovoriti, postane s časom ta termin »nedotakljiv«. Kar mi je pri družinskih tečajih najbolj všeč, so t. i. »interne fore« posamezne družine; ko se sredi tečaja vsi začnejo smejati, LanguageSitterju® pa se še sanja ne, kaj se dogaja. Potem sledi razlaga, h kateri vsak izmenično prispeva svoj delež – v tujem jeziku. 

​Pred začetkom tečaja se z vsakim udeležencem pogovorimo o željah glede učenja. Pomemben del pogovora so tudi interesi posameznika; kaj ga zanima, o čem rad bere in se pogovarja. Zanimivo je videti posameznika, ko nagovorimo njegovo temo, kako se poskuša razgovoriti in predstaviti svoje znanje. Ostali se takrat umaknejo v vlogo aktivnih poslušalcev. Po navadi so vsi prepričani, da vedo že vse o interesih vseh družinskih članov, potem pa jih preseneti dejstvo, koliko nekdo dejansko ve o določeni temi. Tuji jezik pogosto deluje kot nevtralno območje (bolj smo skoncentrirani na sam jezik kot pa na čustva za sporočilom), v katerem lahko drugim zaupamo več in jih bolj spustimo v svoj svet. Stavki začudenja, kot je tisti v podnaslovu, so v tem delu tečaja postali že prava stalnica. 

​Verjetno ste že kdaj slišali, da naj bi nam vsak nov jezik malo spremenil osebnost oziroma poudaril druge stvari na njej. To se zgodi, ko smo v tujem jeziku že dovolj suvereni, da ga prosto uporabljamo. Pri pomanjkljivem znanju jezika pa se soočamo predvsem z bolečino, da v tem jeziku ne moremo izraziti svojega znanja, svojih občutij – sebe. Zaradi vsega naštetega se tako na tečaju, ki ga obiskuje več udeležencev, pogosto premešajo »oznake«, ki se nas sicer držijo v maternem jeziku. Tako se na jezikovnih tečajih pogosto zgodi, da je nekdo, ki veliko govori in ima rad pozornost, zaradi pomanjkljivega znanja jezika bolj tiho in mora prisluhniti drugim; prav tako pa tudi obratno, ko tisti tihi zaradi boljšega znanja ali poznavanja teme v tujem jeziku pridobijo samozavest in povedo veliko več. Morda enostavno zato, ker imajo končno priložnost za to. Ali bi si upali ugibati, kako bi se v angleščini premešale karte v vaši družini?

​Pomembno je, da pridobljeno jezikovno znanje ohranjate tudi po zaključenem tečaju. Postavite si določena pravila, kot npr. »za vikende govorimo samo angleško« ali »ko smo vsi skupaj, govorimo angleško«. Nič ne bo narobe, če notranjost stanovanja polepite s samolepilnimi listki s poimenovanji predmetov v tujem jeziku. Sploh za mlajše je to dobra vaja, saj se pri tem učijo še brati. Glejte filme v ciljnem jeziku brez podnapisov in se vmes sprašujte, kaj je kdo rekel, ali pa ponavljajte slišane fraze. Tiste najbolj zanimive si lahko tudi zapišete. Če imate mlajše otroke, naj ne gledajo sinhroniziranih risank ali mladinskih nadaljevank, ampak se držite izvirnika. Otrokom je res vseeno, v katerem jeziku gledajo, razumeli bodo. Včasih vam bo morda komunikacija v tujem jeziku zvenela zelo umetno, kot da se vsi trudite, nekako pa ne steče; čisto v redu bo, če za začetek uporabljate le določene fraze (npr. gremo, zelo dobro, ne vem, kako se reče ________, dober tek, dobro jutro, kaj ipd.), bodite pa pri njih konsistentni. Ko boste načrtovali naslednje počitnice, pa le imejte v mislih države, kjer se nov ciljni jezik govori. 

​Prepogosto si učenje tujega jezika predstavljamo kot učenje v šolskih klopeh, tuji jezik pa zgolj kot še en šolski predmet. Zgodi se celo, da npr. angleščine iz šole sploh ne povežemo z angleščino, ki jo poslušamo v naši najljubši seriji. Kdaj mi kdo potarna, da angleščine v šoli ne mara, medtem ko se mu oziroma ji zdi, da igralci v angleško govoreči seriji tako lepo govorijo. Na tečajih se trudimo povezati znanje, pridobljeno v šoli, z znanjem, pridobljenim doma. Medtem ko se doma učimo predvsem celostnih fraz in besedišča, nam šola, ki poudarja predvsem slovnico, pomaga znanje umestiti v okvir jezika. To bi morala biti zmagovalna kombinacija, žal pa se v praksi pogosto pokaže, da to ni tako samoumevno. Z malo pomoči jezikovnega trenerja in pravimi nasveti za samostojno učenje jezika lahko že zelo kratek tečaj naredi veliko spremembo. Učenje jezika je lahko zelo kul, kot je naš tečaj angleščine opisala ena naših mlajših strank. 

​Verjetno se vam kdaj zgodi, da pri načrtovanju družinskih aktivnosti ostanete popolnoma brez idej. No, tu je ena. Prav tako je to dobra alternativa inštrukcijam – vsaj za začetek. Pri učenju jezika je namreč najpomembneje, da se vzpostavi pravi odnos do jezika (dokler ni pravega odnosa, je vsako učenje detajlov slovnice nesmiselno), da se ga predstavi celostno in da se ga poveže z okoljem posameznika. Družinsko okolje je pravi kraj za to, poleg tega pa posameznik dobi še celo ekipo, ki mu lahko pri nadgradnji tujega jezika pomaga. Če potrebujete pomoč, vam z veseljem svetujemo, lahko pa v svoj družinski krog za nekaj časa vključite še jezikovnega trenerja.